Moji novinarsko-poročevalski začetki so me že v času študija vodili skozi izjemno zanimivo (po)osamosvojitveno obdobje, ki ga je zaznamovalo uvajanje kapitalizma v slovensko družbo. Do podrobnosti sem spoznala soočenje dveh sistemov, starega in novega. Videla sem vzpon novih poslovnih in finančnih institucij, pa tudi prihod mednarodnih korporacij. V tem okolju sem diplomirala iz družbenih ved in magistrirala iz ekonomskih ved. Kmalu sem opazila, da rada pišem o družbeni odgovornosti podjetij, trajnostnem razvoju, okolju prijaznih rešitvah, družini prijaznem poslovanju. Več kot dve desetletji sem bila kot novinarka in urednica del poslovnih medijev in založništva. Ko sem si ustvarila družino in se leta 2006 izšolala tudi za svetovalko pri mednarodni zvezi za dojenje La Leche League International, sem pričela kot prostovoljka pomagati materam glede dojenja in prehrane otrok. Tedaj me je povleklo v antropologijo, ki me je navduševala že v času študija. Zagrizla sem se v raziskovanje antropoloških študij o vplivih materinega mleka in prehrane na zdravje otrok, pa tudi v opazovanje, kakšne terapevtske prednosti imajo različne diete na zdravje mater, otrok in družine ter kako kapitalizem spreminja naš način življenja. Ko sem svetovala materam, kako reševati najrazličnejše težave, sem se vsakodnevno soočala s stiskami družin, ki so nastale zaradi posledic neprimerne prehrane, zaradi kulturnih pritiskov, napačnih informacij in zmot o zdravi hrani, pa tudi zaradi posledic neetičnega prehranskega oglaševanja, lobiranja in spornih potez prehranskih korporacij. Sprevidela sem, da družba, v kateri živimo in ki ji dinamiko življenja narekuje kapitalistični sistem, ljudem prinaša veliko dobrega, toda tudi mnoge resne težave, ki potrebujejo pozornejšo osvetlitev. Želela sem si, da bi ljudje bolje spoznali, kako so se prehranjevali naši predniki in kakšno dediščino so nam zapustili. Začela sem pisati o tem, kako razumeti stara znanja, kako postavljati prehranske temelje, kaj jesti in zakaj, seveda ob zavedanju, da živimo v času, kakršen je in iz katerega ne moremo preprosto izstopiti.

Preučila sem vrsto klasičnih del o prehrani človeka s področja antropologije, medicine in druge vire. Povezujem fizične, pa tudi energijske in duhovne dimenzije hrane in zdravja. Predvsem me privlačijo spoznanja predindustrijskih kultur, verovanja v »svetost« določene hrane in prehranskih praks, ki imajo velik pomen za prenos znanj o prehrani. Ob upoštevanju družbeno-zgodovinskih okoliščin se lahko sodobna družba iz teh znanj marsikaj nauči.

Brez osebne prizadetosti ob boleznih, ki sem jim podlegla v mladosti, in brez vsega, kar so me naučili moji otroci, najbrž ne bi našla poti do teh spoznanj. Ne bi sprevidela, da nam narava (poleg vrste drugih načinov) omogoča zdravljenje s hrano in graditev imunskega sistema. V letih raziskovanja, pisanja in svetovanja se je nabralo precej informacij. Vodilo me je delo drugih raziskovalcev antropologov, nutricionistov, zdravnikov, zobozdravnikov, popotnikov, menihov, nadobudnih študentov in drugih, ki so srčno iskali in našli delce velike sestavljanke, o kateri so naši predniki vedeli morda celo več kot vemo danes. Zato pišem članke, knjige, spletne objave, svetujem, organiziram delavnice, na povabilo predavam skupinam po Sloveniji, pretežno vrtcem, šolam, društvom, lokalnim skupnostim in interesnim krogom ljudi, ki o prehrani želijo vedeti več.  S področja prehranske antropologije pišem doktorsko disertacijo.

Sodobni čas nam omogoča veliko izbire. Daje nam to, ob čemer bi se našim prednikom morda zasvetile oči. A povzroča tudi informacijske šume, zmedo, konflikte in stiske, merjenje moči med starši in strokovnjaki, iskanje prehranskih “resnic”, ki se zdijo včasih kot igle v kopicah sena. Moja naloga je, da znanje delim in da povezujem skupine podobno mislečih, ki si zastavljate vprašanja, zakaj je tako, kot je, in kam gremo. Znanje, ki ga bomo sčasoma bolj ponotranjili, nas bo samo vodilo v pravo smer.

Pridite na kakšno predavanje. Ali mi pišite, če se želite povezati z namenom širjenja prehranskih znanj.

Mojca Vozel