Izpostavljenost naše kože sončnim žarkom je veliko pomembnejša od tvorbe vitamina D3. Študije kažejo, zakaj za zdravje potrebujemo sonce ter hrano, bogato z žveplom in holesterolom. Kreme za sončenje rušijo hormonsko ravnovesje, ovirajo imunski sistem in spodbujajo pojav kožnega raka.

Sodobni človek je v nekaj desetletjih zelo spremenil svoj odnos do sonca. Ne doživlja ga več kot vir življenja, ampak kot nevarnost in vzrok staranja kože ter kožnih obolenj. Postavlja si pravila, kako in kdaj se je treba sonca izogibati, kar je večino časa. Hkrati zapoveduje in oglašuje kozmetiko za sončenje z visokimi zaščitnimi faktorji. Si poleti sploh še upate na sonce brez sončne kreme? Kako to, da so v 80. letih minulega stoletja ljudem zadoščali občasni nanosi krem z zaščitnimi faktorji od 2 do 8? Kako to, da so pred manj kot stoletjem bolnišnice in sanatoriji za zdravljenje resnih bolezni uporabljali prav terapije s sončenjem? Se je sonce od takrat res tako zelo spremenilo? Kaj pa, če so se bolj spremenile človekove vsakdanje navade, sploh prehrana? Vas zanima druga plat te zgodbe?

Preberite povzetek predavanja Here comes the sun – Prihaja sonce. Predavateljica Stephanie Seneff je raziskovalka na ameriškem inštitutu MIT, kjer je diplomirala iz biologije in prehrane ter doktorirala iz elektro inženiringa, nato pa preučevala številne tehnološke, prehranske in medicinske teme. Objavila je okoli 200 znanstvenih člankov. Intenzivno raziskuje prehrano, bogato z maščobami in žveplom, ter njen vpliv na imunski sistem. Na podlagi spoznanj, ki se dotikajo tudi zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, metabolnega sindroma in avtizma, spodbuja prehrano z visokim deležem maščob in nizkim deležem ogljikovih hidratov. Spodnje besedilo je vsebinski zapis predavanja, ki ga je izvedla leta 2012 v sončni Kaliforniji.

Avtorica: dr. Stephanie Seneff

HERE COMES THE SUN – PRIHAJA SONCE

Foto: Depositphotos

Edini razlog, zaradi katerega bi nas morala nezadostna izpostavljenost soncu skrbeti, je možnost prenizkega vnosa vitamina D. To pa lahko nadoknadimo s prehranskimi dopolnili vitamina D.

DRŽI? Ne, to ne drži.

Že nekaj let dokazujem drugačno hipotezo oziroma teorijo, ki pravi: Naše telo potrebuje izpostavljenost soncu, da bi tvorilo holesterol sulfat snov, ki vsem našim tkivom priskrbi holesterol, sulfat, negativni naboj in energijo.

Pojasnila bom naslednje:

• Dejstvo je, da so ljudje, ki živijo na sončnih krajih, bolj zdravi.
• Opisala bom holesterol in sulfat ter njuno molekulo holesterol sulfat, ki so zelo pomembni za zdravje.
• Govorila bom o okvarjenem transportu holesterola, ki je po mojem mnenju ključni problem pri obolenjih srca in do katerega prihaja predvsem zaradi pomanjkanja sulfata.
• Nakazala bom tudi povezavo z avtizmom, o kateri sem napisala več znanstvenih člankov.
• Vprašala se bom, ali kreme za sončenje naredijo več škode ali koristi.
• Na koncu še o tem, kaj storiti, če živite v krajih z malo sonca.

Ljudje, ki živijo v sočnih krajih, so bolj zdravi

Oglejte si graf »Smrtnost zaradi bolezni srca in sončna svetloba« iz leta 1996. Vodoravno so ure sonca na letni ravni na različnih krajih sveta (vsaka točka je nek kraj), navpično pa je smrtnost zaradi srčnih bolezni. Kot vidite na precej dobri linearni povezavi, je stopnja smrtnosti visoka, kjer so ure sonca skopo odmerjene, in nizka, kjer je sonca veliko.

Še ena raziskava (Lack of sunlight may raise stroke risk, Mozes, 2012) je pokazala, da lahko pomanjkanje sonca poveča tveganje za srčno kap. Do kapi pride zaradi nestabilnosti krvi: strdkov in notranjih krvavitev. Zajeli so 16.500 ljudi in opazovali njihovo življenjsko okolje ter vremenske statistike krajev, kjer so ti ljudje v preteklosti živeli. Odkrili so 60-odstotno povečano tveganje srčne kapi pri nizki izpostavljenosti soncu (kar lahko pomeni malo sonca ali življenje v višjih hladnejših legah).

Študija o »Škotskem paradoksu« ugotavlja, da je smrtnost Škotov višja kot smrtnost Angležev ne glede na družbeni sloj in kljub temu, da so mnogi vidiki kulture, okolja in zagotavljanja zdravja pri obeh narodih enaki. Škotska ima manj sonca in je hladnejša. Te bolezni so povezane s pomanjkanjem sonca.

Študija iz leta 1995 (Evans in drugi) je primerjala dve mesti, britanski Belfast in francoski Toulouse. Preučevali so skupino moških v starostnem obdobju 50 do 65 let. Poglejte ogromno razliko v stolpcih na modrem polju, ki prikazujeta smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni. Rdeči polji kažeta smrtnost v teh dveh mestih zaradi vseh drugih vzrokov in sta si precej bolj podobni.  Velika razlika glede srčno-žilnih bolezni je zagotovo povezana z dejstvom, da ima Toulouse sonce.

Švedska študija (Ultraviolet exposure and mortality among Women in Sweden, Yang et al, 2011) je zajela 38.472 žensk, starih 39 do 40 let, in jih spremljala dolgo obdobje. Po 15 letih so jih vprašali, kako pogosto so šle na počitnice, kjer so se sončile, in kako pogosto jih je sonce opeklo vse od otroštva. Ugotovili so, da je povečana pojavnost sončnih opeklin povezana z znižano stopnjo smrtnosti zaradi vseh razlogov, kar je presenetljivo. Podatek seveda ne pove, da so bile sončne opekline za te ženske koristne, ampak kaže, da so bile te ženske več na soncu. Ljudje, ki so hodili na počitnice, kjer so se sončili, so torej znižali svoje tveganje, da bodo zboleli ali umrli zaradi bolezni srca.

Zakaj prehranska dopolnila vitamina D niso pravi odgovor

Danes se izvajajo mnoge študije o vitaminu D, ker je jasno, da imajo ljudje z visokimi serumskimi koncentracijami vitamina D nižje tveganje srčno-žilnih bolezni. Znanstveniki pogosto domnevajo, da je prednost prav v vitaminu D. Sama menim, da je vitamin D približek oz. pokazatelj prisotnosti nečesa drugega. Koncentracija vitamina D je pokazatelj tega, koliko ste bili izpostavljeni soncu; sam po sebi ni resnični razlog, zaradi katerega je vaš imunski sistem trdnejši, zdravje srca in ožilja boljše, tveganje diabetesa in Alzheimerjeve bolezni pa nižje. Za vse to se sicer domneva, da je povezano z vitaminom D, toda gledano celovito gre za vpliv sonca, ki prinaša mnogo več kot dober status vitamina D.

Skupina raziskovalcev (Ponda et at 2012) je preučevala 151 oseb s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezen, ki so jim diagnosticirali pomanjkanje vitamina D. Raziskovanci so bili torej idealni prejemniki prehranskih dopolnil. Osem tednov so prejemali 50.000 IU vitamina D3, nato so jim izmerili parametre. Vsi dobljeni rezultati so šli v napačno smer, ne v tisto, ki bi ljudi varovala pred boleznimi srca. V serumu so imeli povišane kalcij, znižane paratiroidne hormone in povišan LDL holesterol, kar ni bilo zaželeno.

Poglejte ta graf pojavnosti kožnega melanoma, ki so ga opazovali v obdobju 1974 do 2006. Melanom je nevarna in smrtonosna vrsta kožnega raka. V opazovanem obdobju pojavnost te bolezni počasi in vztrajno narašča. To pa je hkrati obdobje, v katerem se je za 30-krat povečala tudi uporaba krem za sončenje. S tem je nekaj narobe. Človek množično uporablja kreme za sončenje, da bi bil varen pred kožnim rakom, a dejansko dobiva čedalje več kožnega raka.

Kako sta povezana vitamin D in holesterol

Ob izpostavljenosti soncu vitamin D tvorimo iz holesterola. Oglejte si strukturni kemijski formuli vitamina D in holesterola. Gre za skoraj identični snovi!

Mnogi ljudje se ne zavedajo, da je vitamin D tako zelo blizu holesterolu. Razlika je le v prekinjenem obroču (rdeče označeno), torej je minimalna. A treba je vedeti tudi to, da se tako holesterol kot vitamin D ob izpostavljenosti soncu povežeta s sulfatom (-SO4). Na naslednji sliki vidite formulo holesterola, pod njim pa formulo holesterol sulfata. Prav holesterol sulfat pa je tisti, ki povzroča bistveno razliko, ko gre za zdravje ali bolezen.

V čem je ta razlika? Pomembnost obkrožene anionske enote, ki je pritrjena na molekulo holesterola, je v tem, da nova molekula postane topna tako v vodi kot v maščobi. Zdaj jo lahko telo transportira kamorkoli s pomočjo vode, pa se ne bo nikjer zataknila. Oviran transport holesterola je namreč resen problem v našem sodobnem načinu življenja.

Kako ostanete zdravi? Tako, da uživate dovolj prehranskega žvepla, ki ga telo potrebuje za tvorbo sulfata, da uživate dovolj prehranskega holesterola, ki je, kot bom pojasnila, zelo koristen, in da dobite dovolj sončnih žarkov.

Zakaj je sulfat pomemben za zdravje

Sulfat je premalo cenjena molekula. Vemo, da kožne celice tvorijo molekulo vitamin-D3-sulfata, če so izpostavljene soncu. Celice prav tako tvorijo obilo holesterol sulfata, za katerega menim, da je pomembnejša molekula. Mnoge koristi, ki jih pripisujejo vitaminu D3, npr. varovalni učinek pred rakom, diabetesom, srčno-žilnimi obolenji in povečana imunska funkcija, so pravzaprav koristi holesterol sulfata.

Naj strnem svojo tezo: Holesterol sulfat, ki ga tvorimo v koži, tkivom dovaja sulfat, holesterol, energijo in negativni naboj. Sulfat se sintetizira iz sulfidov v koži in krvnem obtoku. Je katalizator, ki izkorišča energijo sončne svetlobe. Hkrati varuje telo pred škodo zaradi UV žarkov in mikrobe zadržuje zunaj.

Sončne kreme se, kot bomo videli, neposredno vpletajo v ta proces in ga kvarijo. Ne le, da blokirajo sončne žarke, ampak ovirajo tvorbo holesterol sulfata. O koži rada razmišljam kot o bateriji s solarnim napajanjem, ki jo naše telo potrebuje.

Pomembnost holesterol sulfata je premalo cenjena. Leta 2003 je odličen znanstveni članek (Cholesterol sulfate: What’s it all about?) povzel vse, kar je bilo znanega o tej molekuli v človeški fiziologiji. Kot ugotavljata avtorja, se holesterol sulfat v velikih količinah tvori v koži, je v majhnih količinah prisoten vsepovsod v krvnem serumu in se nabira v membranah rdečih krvničk ter jim daje negativni naboj. Negativni naboj je izjemno pomemben, saj preprečuje, da bi se krvničke zlepljale med seboj ali na stene kapilar. Holesterol sulfat torej preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Tako krvne ploščice kot rdeče krvničke imajo v celični membrani molekule holesterol sulfata, zaradi katerega so negativno nabite in medsebojno odbojne, da ne pride do tromboze. Holesterol sulfat rdečim krvničkam tudi preprečuje, da bi razpadle. Molekule holesterol sulfata zlahka prosto potujejo po krvi in se premikajo od ene celične membrane do druge. So ekstremno mobilne, nenehno prihajajo in odhajajo. Bistveno je, da je holesterol sulfat tako agilen.

Holesterol je ključen za premikanje in živčni sistem

Sodobna družba holesterol demonizira – to je njen velik problem. Dejansko pa mnogi ljudje trpijo za pomanjkanjem holesterola v možganih in vseh celičnih membranah. Rastline holesterola ne vsebujejo. V hrani ga lahko dobimo le iz živalskih virov. Seveda ga lahko naše telo tvori tudi samo.

Holesterol daje živalim in človeku dve pomembni lastnosti: mobilnost, torej sposobnost premikanja, in živčni sistem, torej možgane in sistem živčevja – tega rastline nimajo. Za njuno delovanje potrebujete holesterol. Menim, da je holesterol za živali to, kar je klorofil za rastline.

Holesterol je čudodelnik. Poglejte le nekaj stvari, ki jih počne:

  • V možganih je ključna sestavina sinaps, povezav med živčnima celicama (nevronoma), prek katerih se prenaša signal. Gradi tudi mielinske ovojnice, ki varujejo možganske živce pred izgubo signala.
  • V vseh celicah preprečuje izgubljanje ionov, tako da prepreči prekomerno izgubo kalija iz celice in prekomerni vdor natrija v celico. Celice varuje tudi pred vdorom patogenov.
  • V plazma lipoproteinih (LDL, HDL) celice varuje pred škodo zaradi oksidacije in pred patogeni.
  • Je predhodno potrebna molekula pri tvorbi ključnih hormonov: ne sodeluje le pri nastajanju vitamina D, ampak tudi pri tvorbi vseh spolnih hormonov (testosterona, estrogena itd.) in stresnega hormona kortizola.
  • Pomaga pri presnovi maščob.

Tako kot holesterol je tudi sulfat (-SO4), kot sem dejala, bistveno premalo cenjen. Sulfat je četrti najpogosteje prisoten anion v krvi, ki kri varuje pred strjevanjem. Prav tako je zelo pomemben za vse procese razstrupljanja, na primer zdravil, težkih kovin, kot sta aluminij in živo srebro, aditivov v hrani in okoljskih toksinov, ki smo jim izpostavljeni v današnji družbi. Je tudi esencialna sestavina zunajceličnih matriksnih beljakovin. V možganih je sulfat poglavitna sestavina mielinskih ovojnic, ki obdajajo aksone in nevrone. Možgani ne bodo srečni brez sulfata.

V zunajcelični matriki se nahajajo molekule sladkorjev, imenovane GAG (glikozaminoglukani), na katere so pritrjeni sulfatni ioni. Če je sulfata premalo, pomanjkanje povzroči denimo prebavne težave. Moja teza je, da je holesterol sulfat glavni dobavitelj sulfatov molekulam GAG. In zakaj so molekule GAG potrebne? Seznam je impresiven: čistijo maščobe iz krvi, spodbujajo celično presnovo, pomagajo pri učinkoviti presnovi maščobnih kislin, krepijo nastajanje RNK in DNK, povečujejo rast, velikost in število normalnih celic, delujejo proti aterosklerozi, proti vnetjem, proti strjevanju krvi, izboljšujejo krvni obtok, pospešujejo zdravljenje in obnovo srčno-žilnih tkiv.

Eden pozitivnih učinkov je tudi tvorba snovi filagrin, zaradi katere postane naša koža neprepustna za vdor mikrobov in vode. Če je filagrina premalo, lahko pride do astme ali ekcemov, kar je danes zelo pogosto, posebej pri otrocih. Nastane lahko tudi vnetje grla z oteženim požiranjem. Vse to je posledica pomanjkanja holesterol sulfata!

Kaj se zgodi, ko je transport holestrol sufata oviran

Raziskovalci težko razumejo, kako holesterol pride z mesta v celici, kjer nastaja, v celično membrano, od koder preide v kri, kri pa ga dostavi preostalim celicam. Ker holesterol v vodi ni topen in ker doslej niso našli transportnega mehanizma, je vprašanje ostalo odprto. Kaže, da je odgovor v sulfatu. Ko se sulfat pritrdi na holesterol, ta molekula prosto plava v citoplazmi, katere osnova je voda, brez težav pride v membrano in s pomočjo delcev HDL tudi v krvni obtok. Znano je, da so kožne celice poglavni dobavitelj holesterola delcem HDL. To poteka pravzaprav tako, da jetra v obtok pošiljajo »prazne posodice«, ki jim pravimo HDL, njihova naloga pa je zbiranje holesterola. Nizka vsebnost holesterola v HDL »posodici« je najmočnejši lipidni pokazatelj srčnega obolenja – še močnejši pokazatelj kot visoka raven LDL. Torej problem ni le prenizka raven HDL, ampak nizka vsebnost holesterola v HDL.

Ko je naša celica prikrajšana za holesterol, je soočena z dvema težkima izbirama. To kaže slika. Najprej se celica odzove tako, da zmanjša število kaveol v membrani, okoli katerih je koncentracija holesterola zelo visoka, kajti kaveole so prehodi, izjemno pomembni za vstopanje glukoze. Če je kaveol premalo, to vodi v sladkorno bolezen. Če imate premalo holesterola, membrana zapre nekaj teh mest in v celico ni mogoče dovesti dovolj sladkorjev. Druga možnost, ki jo ima celica ob pomanjkanju holesterola, je, da pobira ione v svoji notranjosti, zaradi česar nastane neravnovesje. Kalij začne iz celice odtekati, natrij pa vanjo pritekati, zato ga mora celica odstranjevati, s čimer izgublja veliko energije. V vsakem primeru vas to privedle do inzulinske rezistence in/ali oksidacijske škode zaradi prekomernih potreb po energiji.

Ko celica na eno in drugo stran membrane prečrpava pozitivne in negativne ione (kalij in natrij), ker je postala membrana prepustna, se sčasoma tako izčrpa, da obupa nad preskrbo s kalijem in začne vgrajevati precej večje kalcijeve ione. To je trenutek, ko se začno nalagati kalcificirane obloge na žilah (ateroskleroza) in srčnih zaklopkah. To ni dober znak. Vse pa je posledica premalo holesterola v celičnih membranah!

Če ima celica premalo sulfata, v njej nastane še en problem. S holesterolom, ki ga tvori, postaja preobremenjena. Kopiči ga, brez sulfata se ga namreč ne more znebiti. V takem stanju ne more tvoriti uporabnih beljakovinskih struktur, postane nefunkcionalna, kar vodi v smrt celice.

Kaj pa holesterol sulfat in avtizem?

Na povezavo z avtizmom se med drugim nanašata moja članka iz leta 2012 (Might Cholesterol sulfate defficiency contribute to the development of autism spectrum disorder? in Impaired Sulfate metabolism and epigenetics). Oba jasno nakazujeta, da je pomanjkanje holesterol sulfata problem pri avtizmu. Zanimivo spoznanje je, da se holesterol sulfat v zadnjem trimesečju nosečnosti v velikih količinah zbira v resicah placente. Plod ga prejema skozi resasto membrano; menim, da plod po tej poti od matere dobiva tako holesterol kot sulfat, ki sta zanj razvojno izjemno pomembna. Kot smo rekli, je ta ključna za tvorbo uporabnih beljakovin, za razstrupljanje ksenobiotikov (kot je paracetamol) in odstranjevanje težkih kovin (npr. aluminij in živo srebro, ki jih otroci dobijo s cepivi). Če otrok nima dovolj sulfata, se ne more znebiti aluminija in živega srebra. Avtistični otroci trpijo zaradi resnega pomanjkanja sulfatov. Meritve kažejo, da imajo le tretjino normalnih vrednosti. Zanimivo je, da ima precej avtističnih otrok tudi astmo, alergije, prebavne motnje in so dovzetni za okužbe. To je, kot smo pojasnili, prav tako povezano s pomanjkanjem holesterol sulfata v koži ali prebavilih. Študije črevesnih vnetij in Chronove bolezni kažejo, da so te bolezni povezane s pomanjkanjem sulfata.

Ali sončne kreme povzročajo več slabega kot dobrega?

Foto: Shutterstock

Priporočam knjigo dr. Elizabeth Plourd Sunscreen Biohazard, ki je zelo dobro dokumentirana s prek 300 referenčnimi viri. Avtorica piše o najrazličnejših problemih v zvezi z uporabo krem za sončenje, ki povzročajo zdravstvene težave ljudem, pa tudi ribam in koralam. Poudarja, da kreme ne preprečujejo raka, temveč spodbujajo njegovo pojavljanje. Ko se kreme za sončenje vsrkajo v kožo, motijo ekosistem hormonskega ravnovesja. Podobne probleme povzročijo hormonskemu sistemu rib, zaradi česar nastajajo čudni primerki (dvospolne ribe ipd.). Kvarijo sladkovodne in morske ekosisteme.

V našem telesu se kreme za sončenje neposredno vpletajo v tvorbo vitamina D3. Zaščitni faktor SPF 8 njegovo tvorbo zmanjša za 92,5 odstotka, faktor SPF 15 pa za 99 odstotkov, navaja avtorica knjige (opira se na študijo Granta iz leta 2008). Pri SPF 60 je povsem jasno, da ne boste sposobni tvoriti nobenega vitamina D. Plourdova je leta 2004 ocenila dodatne družbene stroške ZDA zaradi rakavih obolenj ljudi, ki so posledica pomanjkanja vitamina D, na 40–56 milijard dolarjev. Po drugi strani naj bi bilo družbenih stroškov zaradi prekomerne izpostavljenosti UV sevanju za 6–7 milijard dolarjev. Torej sočne kreme niso niti stroškovno učinkovite. A resnejši je problem, ki so ga povzročile – to je izgubljanje zmožnosti tvorbe holesterol sulfata.

Študija o vitaminu D in raku dojk (Hatse et al 2011, Vitamin D status in newly diagnosed breast cancer patients inversly correlates with tumor size and moderately correlates with outcome) kaže, da je nižja raven vitamina D3 v krvnem serumu značilno povezana z večjimi tumorji. Kadar je bil D3 pod določeno mejo, je bilo povečano tudi tveganje ponovitve tumorja prej kot v treh letih.

V ZDA narašča epidemija nemelanomnega (manj nevarnega) kožnega raka. V obdobju 1992–2006, ko je naraščala tudi uporaba krem za sončenje, je število primerov raslo po stopnji 4,2 odstotka na leto.

Problem se še poveča, če na kožo dajete vitamin A, ki ga vsebujejo skoraj vse kreme za sončenje, saj prevladuje prepričanje, da je vitamin A antioksidant, ki upočasnjuje staranje kože, to pa je seveda privlačno sporočilo, na katerega se obešajo oglaševalci krem za sončenje. Dejstva v povezavi z zdravjem kože pa so precej drugačna. Ko vitamin A dajete na kožo, zmotite tvorbo holesterol sulfata. Poglejte graf iz ene od študij (Jetten et al 1989). Na navpični osi je holesterol sulfat, na vodoravni pa je količina vitamina A, ki so mu izpostavljene kožne celice. Ko se raven nanešenega vitamina A na koži povečuje, strmo upada raven razpoložljivega holesterol sulfata.

Članek Andrewa Schneiderja iz leta 2010, iz katerega je naslednja slika, kaže, da vitamin A v teh sredstvih pravzaprav spodbuja nastajanje kožnega raka. Stolpci levo kažejo nizko izpostavljenost kože UV žarkom, stolpci desno pa visoko izpostavljenost kože UV žarkom. Višina vsakega stolpca kaže tedne, v katerih se je pojavil značilni kožni tumor (višji stolpci so torej dobri, ker kažejo, da se je tumor pojavil kasneje). Stolpci po barvah, od prvega do tretjega, se razlikujejo po tem, koliko vitamina A je bilo dodanega. Ko torej dodajate čedalje več vitamina A, skrajšujete čas, ko ob izpostavljenosti UV sevanju pride do nastanka kožnega tumorja. Dodajanje vitamina A na kožo situacijo torej poslabšuje.

Kaj storiti, če živite na severu ali v krajih z malo sonca?

Vsekakor izkoristite poletno sonce. Poleti preživite zunaj toliko časa, kot je le mogoče, saj tako sulfat kot holesterol akumulirate v celičnih membranah za rezervo. Opustite kreme za sončenje, da se bo telo lahko založilo s holesterol sulfatom za zimske mesece.

Foto: Shutterstock

Če je sonce premočno, ga seveda pravi čas zapustite ali si nadenite oblačilo, da preprečite opekline. Mazanje s kremami za sončenje pa je lahko zavajajoče. Počutite se bolj varne, na soncu ostajate dlje in škoda je lahko večja. Če krem ne nanašate, se laže naučite samoregulacije. Postanete pozorni in prej začutite, kdaj se morate s sonca umakniti.

Pomembna je tudi hrana, bogata s holesterolom in žveplom. Jejte jo, kolikor lahko pogosto. Mednje sodijo križnice (kot so zelje, ohrovt, brokoli, cvetača), čebula in česen, vsa morska hrana, kot so ribe in raki, pa jajca, meso, jetra, tudi pivo in drugo.

Če imate prihranke, jih lahko pozimi namenite za kakšen teden počitnic v tropih. Če živite zelo na severu, je smiselna tudi uporaba sončne svetilke. Edini dodatek, ki ga uporabljam, so Epsomove soli (magnezijev sulfat) v vročih kopelih. Poceni so in enostavno se jih doda v kopel. Odlične so tudi toplice, kjer izvira voda z žveplom.

Povzetek

Izpostavljenost kože sončnim žarkom je bistveno pomembnejša od same tvorbe vitamina D3. Naša koža je odvisna od sončne svetlobe, saj tako katalizira holesterol sulfat. Ta igra ključno vlogo v tkivih in krvnem obtoku. Celo epidemija avtizma je lahko delno povezana z agresivnimi ukrepi za zaščito pred soncem. Kreme za sončenje so škodljive, pa ne le zato, ker preprečujejo tvorbo vitamina D3 prek kože, ampak predvsem zato, ker nas prikrajšajo za holesterol sulfat in ker spodbujajo nastajanje kožnega raka.

 

Vir: Predavanje Stephanie Seneff, BS, PhD (2012), Sillicon Valley Health Institute (SVHI.com). Izvirni angleški video posnetek predavanja je objavljen na YouTube: (2012-11b) Stephanie Seneff – Let the Sun Shine In. Vse reference, ki tu niso navedene, najdete na videu. Pisni prevod in priredba besedila: Mojca Vozel, april 2018.