Ta kratek zapis ni namenjen ugotavljanju vzrokov za srčno-žilne bolezni, čeprav so v veliki meri povezani s prehrano. Prav tako ni namenjen dokazovanju, ali so v določenih situacijah komu bolj potrebna zdravila ali sprememba prehrane – o tem naj presoja vsak posameznik glede na svoje zdravstveno stanje in znanje. Namenjen je za samopomoč ljudem, ki iščejo informacije o tem, kako deluje določena hrana na srce in ožilje. Morda jemljejo zdravila, toda iščejo tudi prehransko podporo. Morda se soočajo s tem, da bodo zdravila kmalu morali jemati. Morda imajo pred seboj operacijo in se bojijo krvnih strdkov. Morda imajo sorodnike, ki morajo vseživljenjsko jemati zdravila za redčenje krvi ter se sprašujejo, katere snovi v naravi bi vsebovale takšne učinkovine. Si je mogoče pomagati s hrano in če, kako?

Krvni strdki

Hrana ima pomembno moč zdravljenja. Ni placebo. In njeni učinki niso tako majhni, kot se včasih zdi. Prav tako ponjo ni treba na drug konce sveta, saj ima vsako geografsko okolje hrano, ki zdravi. Starodavno zdravilo za izboljšanje pretočnosti krvi, omenjeno že na egipčanskem papirusu, je čebula. Poznejši zapiski iz starih medicinskih virov to lastnost pripišejo tudi česnu. Čebula zavira lepljenje krvnih ploščic (trombocitov), raztaplja nastale strdke in onemogoča koagulacijo krvi. Bistvena razlika v moči delovanja je med surovo in prekuhano čebulo – najbrž ni treba poudarjati, da je surova tista, ki odda obilo tovrstnih snovi. Zdravilen učinek naj bi imelo že 100 gramov surove čebule na dan.

Česen vsebuje naravni antibiotik alicin in ahoen, ki ima podoben učinek kot aspirin – je naravni antikoagulans, torej preprečuje sprijemanje krvnih ploščic, pospešuje raztapljanje krvnih strdkov, zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje krvni obtok in odstranjuje nezaželene snovi iz krvi. Česen stremo, da sprostimo encime, ki spremenijo alicin v ahoen. Ta se v večji meri sprošča tudi, kadar je česen v kislem mediju. Zato česen dodajamo solatam ali ga namakamo v hladno iztisnjenem olivnem olju. »Grški recept«, stoletja znan po celotnem Mediteranu, je strt česen v oljčnem olju, postrežen s sirom feta in peteršiljem.

Odlično živilo za preprečevanje strdkov so ribe in ribja olja (več o tem v članku Uživati ribje olje? ). Najpomembnejši živalski viri omega 3 maščobnih kislin so predvsem plave ribe: sardele, skuše, losos, tune. Maščobne kisline omega 3 zavirajo strjevanje krvnih ploščic, znižujejo fibrinogen in pospešujejo raztapljanje strdkov. Ob rednem uživanju rib ali ribjega olja bodo imeli trombociti v krvi normalno diskasto obliko, brez izrastkov, s katerimi se med seboj sprijemljejo.

Dileme okoli maščob

Nenasičene maščobne kisline so pri tovrstnih težavah nenadomestljive. Poleg rib in ribjih olj smo omenili že tudi hladno iztisnjeno olivno olje. Britanski znanstveniki so večkrat potrdili starodavna priporočila, da je koristno uživati eno žlico olivnega olja na dan, na tešče. Koristen vir omega 3 maščobnih kislin so tudi laneno, arganovo, konopljino in nekatera druga olja, toda paziti moramo, da so sveža in pravilno hranjenja (na hladnem, v temni steklenici). Najbolje je, da so tudi ekološka.

Zmotno pa je prepričanje, da je treba umikati nasičene maščobe. Te so prav tako zelo pomembne, toda biti morajo naravne in nepredelane, najbolje surove. Dobrodošlo je uživanje surovega avokada, pravega surovega masla, surove smetane in kokosovega olja, ki mora biti hladno iztisnjeno. Te maščobe ožilje naredijo bolj prožno. Izogibati se moramo industrijskih rafiniranih in segretih oljem, kajti rastlinska olja (z izjemo nasičenega deviškega kokosovega olja) so izjemno nestabilna, hitro oksidirajo in povzročajo poškodbe žil. V žilah se takšna olja sčasoma strdijo, podobno kot se rastlinske smole in sokovi v naravi strdijo v jantar. Proces strjevanja rafiniranih in oksidiranih olj, naloženih v ožilju (to je pogosto eden od ključnih prehranskih vzrokov srčno-žilnih bolezni), postopoma obrnemo prav z uživanjem surovih obstojnih nasičenih maščob. Pomagamo si tudi s surovo rastlinsko hrano, predvsem s surovo zelenjavo (solatami, divjo hrano, kot sta regrat in kopriva ipd.) ter s surovimi sveže iztisnjenimi zelenjavnimi sokovi (glej Recepte) – ta živila delujejo na odstranjevanje žilnih oblog, naravni surovi holesterol v nepredelanih maščobah pa nastale poškodbe postopoma zakrpa.

Danes je malo znano, da je dober vir hrane za krepitev srca in ožilja surovo (nepasterizirano nehomogenizirano) mleko. Vrsta študij je pred več kot stoletjem dokazala vpliv pasterizacije (segrevanja mleka) na pojav srčno-žilnih bolezni, na nabiranje depozitov na ožilju (kalcinacije in arterioskleroza). Več o tem preberite v Poročilu o mleku. Posebej bi se morali pri tovrstnih stanjih izogibati steriliziranemu UHT (trajnemu) mleku.

Sloves rdečega vina

Rdeče vino vsebuje resveratrol, ki zavira sprijemanje trombocitov in oksidacijo. Resveratrol je del skupine flavonoidov v vinu in prav vsi imajo pozitivno vlogo za zdravo kri. Ker delujejo sinergično, so še močnejši kot antioksidativni vitamin E. Njihova naloga je tudi ta, da vitamin C varujejo pred oksidacijo in obnavljajo mehanizem za razgradnjo strdkov.

Podobne varovalne snovi najdemo v grenivkah in nekaj malega še v belem grozdju in belem vinu. Znanstveniki zdravilnost pripisujejo katehinom, ki jih je v rdečem grozdju in grenivkah obilo, veliko manj pa v belem grozdju.

Kaj pa alkohol v vinu? Ta deluje proti aterosklerozi, zmanjšuje sposobnost zlepljanja krvnih ploščic in povečuje raztapljanje strdkov, širi žile in spremeni razmerje med prostaciklini in tromboksani, kar pomeni, da deluje podobno kot salicilna kislina (aspirin). To količinsko gledano velja le za en kozarec vina na odraslo osebo na dan. V večjih količinah alkohol škodi, saj njegova presnova porablja preveč vitaminov in uničuje celice.

Pravi čaji

Katehine najdemo tudi v črnem in zelenem čaju. Podobno kot surove nasičene maščob tudi te snovi pripomorejo k popravljanju brazgotin in poškodb na stenah žil. Poleg tega preprečujejo strjevanje krvnih ploščic, pospešujejo njihovo razgradnjo, ko niso več potrebne, in zmanjšujejo odlaganje holesterola na stene arterij.

Pekoče snovi

Pekoči feferoni in druge pekoče paprike vsebujejo snovi, na primer kapsaicin, ki hitro razbija krvne strdke. Zelo učinkoviti zoper strjevanje krvi so tudi ingver, klinčki, kumina in kurkuma. Zlasti klinčki naj bi imeli v ustreznih odmerkih močnejši učinek kot sintetični aspirin. Za ingver (aktivna snov v njem je gingerol) so dokazali, da je dober antikoagulans, torej da preprečuje krvne strdke. Hrana, ki ima podoben ali močnejši učinek kot aspirin, nas zanima predvsem zato, ker nima stranskih učinkov, kakršne poznamo pri aspirinu (notranje krvavitve, poškodbe sluznice prebavil ipd.).

Glutation

Najmočnejši antioksidant, ki ga tvori človeško telo, je glutation. Nastaja v jetrih. Kako izjemno pomemben je glutation, si morda najlaže predstavljate, če ga primerjate s čiščenjem mesta s pomočjo učinkovite smetarske službe. Če smetarska služba odpove, odvoz odpadkov ni mogoč; v njih se začnemo kaj kmalu dušiti in tvegamo izbruhe resnih bolezni. Kadar so razstrupljevalni mehanizmi okrnjeni, jih z določeno hrano spodbudimo in telo postopoma razbremeni tudi krvni in limfni obtok. Glutation tvorimo najlaže s hrano, ki je bogata z nepredelano beljakovino cisteinom. Kuhanje in pasterizacija vezi med molekulami cisteina deformirata, tako da toplotno denaturiranih beljakovin v ta namen ne moremo uporabiti. Iz tako rekoč vseh prehranskih kultur izvirajo številne kulinarične specialitete, za katere danes vemo, da spodbujajo tvorbo glutationa. To so predvsem jedi iz surovih rib, surovega mleka in surovega mesa: npr. pršut, tatarski biftek, karpačo, kaviar, ostrige, suši, surovi siri, surovo kislo mleko in drugo. Rastlinska hrana, ki spodbuja tvorbo glutationa so križnice (repa, zelje), brokoli, cvetača, brstični ohrovt, peteršilj idr. Takšna hrana je torej priporočljiva zato, ker spodbuja telesu lastno antioksidativno delovanje.

Tudi surova jajca intenzivno podpirajo tvorbo glutationa, a to ni vse. Jajca so odlično živilo tudi zato, ker zaradi vsebnosti holina varujejo jetra. Pazimo pa, da rumenjak ne postane trd (oksidira). Če imamo dober vir jajc, jih za krepitev srca in ožilja uživamo surova, npr. v napitkih s sadjem, domačim kislim mlekom, medom (več v Receptih). Če uživate pečena ali trdo kuhana jajca, jih omejite na največ eno na dan.

Zajtrkovalne navade

Znanstveniki so ugotovili, da izpuščanje zajtrka kar za trikrat poveča nevarnost nastanka krvnih strdkov. Trombociti so ponoči najmanj lepljivi, ko se zjutraj prebudimo, se lepljivost naglo poveča. Po jutranjem obroku se lepljivost hitro spet zmanjša. To pojasnjuje, zakaj je statistično največ kapi zjutraj.

Med pred spanjem

Nesegret med (imenovan tudi medicinski med oz. strd) je tisti med, ki ga niso segrevali, niti do 40 stopinj za točenje (glej Poročilo o medu). Že stoletja se z velikimi uspehi uporablja za zdravljenje šibkega srčnega delovanja, premagovanje utrujenosti in izčrpanosti. Srce si ne more odpočiti tako kot druge mišice in nesegret naravni med je eno od najboljših živil za dovajanje energije temu organu. Čebele med predprebavijo – pripravijo ga, da se takoj vsrka v kri. Drugo hrano moramo prej prebaviti, da nam lahko dovaja energijo. Segrevanje medu (prek 36 stopinj C) povzroči takojšnje spremembe v delovanju tega živila in odmrtje ključnih encimov, z izpostavljenostjo toploti pa nastajajo v medu tudi zdravju škodljive snovi. Srčni bolniki naj bi pred spanjem v kozarec vode (telesne temperature) iztisnili polovico limone in raztopili žlico nesegretega medu. Med je mogoče pred spanjem uživati tudi v mlačnem surovem mleku. Ni dobro, da bi srce vso noč delovalo brez podpore in energije – na ta način jo dobi.

Od tu naprej

Kot ste ugotovili, članek ne vsebuje navodil in ne opisuje sistematičnih protokolov oz. diet, kakršne za tovrstne bolezni seveda obstajajo. Niza le posamična živila in pokaže na moč, ki jo imajo. Ne vsebuje referenc, zato se pri iskanju informacij usmerite v nadaljnje branje, npr. v članek Holesterol: Prijatelj ali sovražnik? in članek Dragocena prehranska dediščina. Srčno-žilnim bolnikom, ki berejo angleško, priporočam knjigo Put Your Hearth in Your Mouth zdravnice in prehranske strokovnjakinje dr. Natashe Campbell McBride.

Mojca Vozel

Objavljeno 12. marca 2017