Najpogostejše vprašanje:

Zelo imamo radi med, ki ga kupujemo pri čebelarju znancu. Doslej se nikoli nisem posebej poglabljala v to, ali je ustrezen oz. segret, čeprav le do 40 °C. Ali ni tako, da se med v poletni vročini tako ali tako segreje na temperature do 40 °C? Zakaj bi morali paziti, da ne preseže 35 ali 36 °C? Raje imam sicer med, ki hitro kristalizira, in naš je včasih takšen. Zdaj pa sem ugotovila, da potrebujem najbolj kakovosten med, saj želim z njim podpreti svoj slab imunski sistem. Rada bi se prepričala, da imam res pravo stvar. Kako vedeti, ali sem kupila kakovosten med, ki ima najvišje možne zdravilne učinke? In kako naj vem, ali je varen, torej da ne vsebuje zdravju škodljivih snovi, o katerih so nedavno poročali mediji? Ne vem niti, kako vprašati, da ne bo zamere. Mi lahko kje v Sloveniji (najbolje v okolici Ljubljane) priporočite čebelarja, od katerega lahko kupim preverjeno varen in nesegret med?

med7
Kakovostna cvetlična strd, stara tri mesece, ki je enakomerno kristalizirala

Odgovor:

Podpiram vašo namero, da med kupujete pri lokalnem čebelarju, ki mu zaupate. Slovenski čebelarji so večinoma vešči svojega posla, saj je Slovenija svetovno znana po kakovosti svojega medu. Čebelarji so na splošno tudi bistveno bolj zaupanja vredni, kot če med kupite v trgovini. Na policah supermarketov je večina medu slabe kakovosti, veliko je uvoženega medu, med njim so tudi ponaredki, v katerih se med meša s cenenimi zdravju škodljivimi sladkornimi sirupi. Zdravilno moč medu hitro uničuje tudi fluorescentna svetloba. Lokalni čebelar med hrani v temnem in hladnem prostoru, saj se zaveda, da svetloba slabša kakovost, toplota pa dviga koncentracije škodljivih snovi, ki jih testiranje vzorcev hitro razkrije. Verjetno čebelar med tudi redno testira in najbrž vam bo pripravljen pokazati rezultate testiranja, da bi si pridobil vaše nadaljnje zaupanje.

Ključna je komunikacija. Povprašajte čebelarja, katere vrste med ima in kje se pasejo njegove čebele. Tako boste dobili občutek, v kako čistem okolju živijo čebele. Nato naj vas zanima, kako zatira zajedavce v panju (naravno sredstvo je npr. oksalna kislina – izrazite zaskrbljenost zaradi medijskega poročanja in se pustite poučiti). Kasneje lahko pridobite še drugo mnenje. Vprašajte, ali se je med, ki vas zanima, med hrambo že zgostil in morebiti strdil. Če ga kupujete poleti, v sezoni točenja (v Sloveniji je to od maja do septembra) in so ga v kratkem iztočili iz panjev, bo zagotovo še tekoč. Takšen ostane nekaj mesecev, včasih le nekaj tednov (zgodnji cvetlični med včasih kristalizira že sredi poletja). Zelo počasi pa kristalizira akacijev med, ki je lahko tekoč več kot leto dni. Vsaka vrsta medu ima svoje značilnosti, ki jih je dobro poznati. Pogosto lahko že po videzu medu ugotovimo, kaj se je z njim dogajalo. Med, ki sredi zime teče skoraj kot voda, so morda prekomerno segrevali. Ob prijaznem zanimanju vam bo čebelar rad pojasnil lastnosti vsake od vrst.

Čebelarji kristalizirani med utekočinjajo s taljenjem (s posebnimi grelci, ki jih vstavijo v čebre medu, ali s toplotnimi komorami), da ga lahko vse leto po potrebi točijo v kozarce. Skoraj vsak večji čebelar ima takšne naprave, ali jih uporabi na medu, ki ga kupujete vi, pa morate preveriti sami. Nihče vam ne more zagotoviti, da nekdo prodaja takšen ali drugačen med, saj je nakup vsakokrat odvisen od natančnega naročila. Če med kupujete v sezoni točenja, segrevanje za točenje ni potrebno. Že rahlo segrevanje povzroči, da med hitro izgubi pomemben del svoje zdravilne moči, zato vam priporočam, da si zalogo priskrbite v sezoni točenja. Če med kupujete v preostalih letnih časih, boste morda morali kupiti večjo količino naenkrat (vedro ali čeber, npr. 15 ali 30 kg), sicer vam ga bodo stalili za točenje.

To ne drži, da se med v panjih poleti segreje na zunanjo temperaturo. Čebele panj hladijo in v njem vzdržujejo stalno temperaturo od 33 do 34 °C. Če jim to ne uspe, se vosek na satih stali in med se pokvari, za čebele pa postane škodljiv. Podrobnosti si preberite v Poročilu o nesegretem medu (str. 4).

Ne gre torej za to, da vam posredujem konkretno ime čebelarja. Osebno zaupam več čebelarjem. Od vas je odvisno, kako se boste dogovorili! Čebelarju lahko rečete, da želite med, ki dokaj hitro kristalizira. Tudi če ni sezona točenja, ima morda nekaj takšnega medu že v shrambi v kozarcih. Nikar ne pametujte o učinkih segrevanja in zdravilni moči medu, saj čebelar nikakor ne želi dobiti občutka, da ne ve, kaj dela, ali da morda dela slabo. V tem primeru vam medu zagotovo ne bo hotel prodati. Umetnost dobrega nakupa je v spoštljivi komunikaciji.

Cvetlični med, ki je nenaravno kristaliziral. Le kateri industrijski sirup se je izločil na vrhu? (Foto: S. V.)

Želite torej med, ki je že strjen v kozarcu, ali med, ki je povsem svež in se še ni strdil ter ga lahko brez gretja natočite kamorkoli želite, sicer raje kupite vedro že strjenega medu. Doma ga za nekaj dni postavite v toplo sobo (ne ob vroč radiator ali blizu peči). Nato gornjo plast narežite z leseno lopato za kuhanje – zmehčano plast z veliko leseno žlico nadevajte v kozarec. Če imate shrambo, lahko med hranite kar v vedru.

Povežite se z več čebelarji. Na spletu poiščite lokalne telefonske in povprašajte. Zagotovo boste naleteli na čebelarja, s katerim se boste ujeli in vas bo navdajal z zaupanjem.

Čebelarji medu verjetno sploh ne bi greli in utekočinjali, če ljudje od njih ne bi pričakovali, da bo med tekoč. Stara slovenska strd mnoge moti, nekateri celo mislijo, da je strjen med pokvarjen. To seveda ne drži. Ne kupujte pa medu, za katerega niste prepričani, da je res kakovosten. Včasih se v še zaprtem kozarcu nabere plast tekoče sladkobe. Takšen med je lahko zmešan s cenenimi sirupi, vedno pa tega ne morete opaziti, zato ni vseeno, kje ga kupite. Slovenski med je varen in večina slovenskih čebelarjev vrednih zaupanja. Politične igrice o nevarnosti medu koristijo prehranski industriji, ki želi ljudi odvrniti od samooskrbe (preberite članek Čebelarske zveze Slovenije). Seveda pa se prepričajte, kako je pridelan.