Ekonomika dojenja in porodniškega dopusta ter zbolevanje, povezano z umetno prehrano dojenčkov

Dojen otrok družini in družbi na leto prihrani več sto evrov nepotrebnih stroškov, po nekaterih izračunih pa tudi več kot dva tisoč evrov.
Dojen otrok družini in družbi na leto prihrani več sto evrov, po nekaterih izračunih pa tudi več kot dva tisoč evrov

V Sloveniji se na leto rodi okoli 20.000 dojenčkov in prve dni se jih okoli 85 odstotkov polno doji. Nato delež upada, saj mnoge matere zaradi mitov, napačnih nasvetov in pomanjkanja podpore dojenje opustijo.

Prve tedne in mesece so glavni vzroki opuščanja dojenja strah, da materi primanjkuje mleka, in nestrokovni nasveti, da bi se moral dojenček hraniti po urniku, sicer mu materino mleko gotovo ne zadošča. V dojenje pogosto poseže tudi prepričanje, da bi moral dojenček čim prej spati več ur v kosu, tudi če je treba to doseči z dodajanjem industrijske mlečne formule. Proti koncu prvega leta sta glavna motiva za odstavljanje od dojenja prepričanje staršev ali širše družine (ki pritiska na mater), da je otrok prevelik za dojko, pa tudi materin odhod v službo. V državah, kjer se matere vračajo v službo zgodaj, po nekaj tednih ali prvih mesecih, bistveno prej upade delež otrok, ki so po priporočilih mednarodnih organizacij polno dojeni prvih šest mesecev in nato ob gosti hrani do konca drugega leta ali dlje, če si mati in otrok tako želita.

V svetu se otroci danes povprečno dojijo od dve do štiri leta. Nekateri se odstavijo na pobudo matere (mnogi, ko so že malčki), nekateri pa na dojenje pozabijo v drugem, tretjem letu ali malo kasneje, čemur pravimo naravno odstavljanje. Če v dojenje ne posegamo, ga malček naravno prerase. Ves čas dojenja dobiva podporo materinega imunskega sistema. Antropologi so ugotovili, da v skladu z »naravnim načrtom« primati odstavijo svoje mladiče približno v času, ko jim poženejo prvi stalni kočniki. Pri sodobnem človeku je to v starosti 5–6 let, zanimivo je, da je to tudi obdobje, ko dozori človekov imunski sistem. Iz tega sklepamo, da je materino mleko skozi celotno evolucijsko preteklost zagotavljalo aktivno imunost približno do te starosti.

Razvita zahodna družba je edina, kjer se je način dojenja (sredi 20. stoletja) bistveno spremenil – pojavili sta se tendenca zgodnjega opuščanja dojenja že v prvih tednih in mesecih po porodu in množična uporaba nadomestnih mlečnih formul.

Takšne spremembe hranjenja dojenčkov imajo socialne, zdravstvene in ekonomske posledice. Je mogoče te posledice izmeriti v zdravju in denarju? Koliko prihranijo družine, kjer so otroci dojeni? Kakšne bolezni in kolikšni stroški bremenijo zdravstvene blagajne držav, kjer je podora dojenju premajhna, kjer države bolj kot dojenje podpirajo prehransko industrijo in kjer se porodniški dopusti skrajšujejo?

Od 1.000 do 4.000 evrov prihranka na družino

Družine, kjer so otroci dojeni vsaj šest mesecev, prvo leto ustvarijo vsaj 1.000 evrov prihranka, saj dojeni otroci obolevajo manj pogosto, po bolezni si s pomočjo dojenja hitreje opomorejo, manjkrat obiščejo zdravnika ali redkeje bivajo v bolnici, prejmejo manj zdravil in bolniške odsotnosti mater so krajše. (2) Doječe matere praviloma ne porabljajo denarja za mlečne nadomestke, stekleničke, dude, grelce, naprave za sterilizacijo, zato prihranijo družini dodatna 2.000 do 4.000 evrov na leto. Ko so ceno (ne)dojenja preučevali v sedemletni študiji, se je pokazalo, da je dojenje vsaki od družin vsako zaporedno leto prihranilo v povprečju od 450 do 600 evrov. (3)

Umetno mleko: breme za zdravstveno blagajno

Kakšni pa so stroški za zdravstveni sistem? V ZDA so izračunali, da imajo na vsakih tisoč nedojenih otrok 2.033 več obiskov pri zdravniku, 212 dni več bolnišničnega bivanja, 609 več izdanih receptov – vse to velja le za tri najpogostejše bolezni dojenčkov, pri katerih dojenje velja za pomemben varovalni dejavnik. Breme zdravstvene blagajne je tu za vsakega nedojenega otroka višje vsaj za 250 do 360 evrov na leto. (4) Naslednja študija ugotavlja, da so medicinski stroški za dojenega otroka v prvem letu starosti v povprečju vsaj za 150 evrov manjši od stroškov za nedojenega otroka v tej starosti. (5)

Iz teh študij lahko potegnemo vzporednice in izračunamo, da bi teoretično, če bi vse matere v Sloveniji dojile, naši zdravstveni blagajni zgolj pri treh najpogostejših obolenjih otrok prihranile znaten denar – do 8 milijonov evrov na leto. Več postavk dodamo v izračun, večji prihranek dobimo. Opuščanje dojenja, ne glede na razloge, torej ni zastonj, prav tako ni zastonj skrajševanje porodniškega dopusta ali zniževanje starševskega nadomestila, zaradi česar so socialno šibke matere namesto, da bi ostajale z otrokom, primorane iskati delo.

V ZDA dodatni stroški zdravljenja nedojenih otrok, ki obolevajo na črevesju, dihalih, se zdravijo zaradi vnetij ušes in sladkorne bolezni, državo dodatno bremenijo za več kot dve milijardi dolarjev. (6) Preračunano na slovenske razmere bi to pomenilo, da lahko nedojenje zaradi pogostejšega pojavljanja navedenih štirih obolenj povzroči prek 10 milijonov evrov dodatnih stroškov. Če bi se število nedojenih otrok v Sloveniji kdaj podvojilo, denimo zaradi skrajšanja porodniškega dopusta, bi zdravstveno blagajno to stalo dodatnih 10 milijonov evrov na leto.

Koliko prihrankov ustvarjajo doječe matere

V ZDA so predvideli prihranek v zdravstveni blagajni v višini najmanj 3,6 milijarde dolarjev, če bi matere dojile po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije, torej polno dojenje prvih šest mesecev (brez dodajanja drugih tekočin, mlečnih formul ali druge hrane) in nato ob gosti hrani vsaj do konca drugega leta. Namesto 64 odstotkov bi bilo tako ob rojstvu dojenih vsaj 75 odstotkov otrok in namesto 29 odstotkov bi bilo po šestih mesecih dojenih vsaj 50 odstotkov otrok. Visok finančni učinek bi nastal zgolj zaradi nižjih stroškov zdravljenja vnetij ušes in črevesnih obolenj pri otrocih. (7)

V Sloveniji je delež dojenih otrok zaradi bistveno ugodnejših pogojev porodniškega varstva precej višji kot v ZDA. Okoli 85 odstotkov otrok je dojenih ob rojstvu in po ocenah okoli 60–70 odstotkov pri šestih mesecih. Potegnimo vzporednico: po analogiji (število prebivalcev) lahko v Sloveniji za 10- do 20-odstotni nihaj deleža dojenih otrok prihranimo ali izgubimo 18 milijonov evrov. Če bi zaradi resnega poslabšanja finančnega statusa družin zgodnjo vrnitev v službo in opuščanje dojenja načrtovala polovica mater, pa bi država zaradi povečanega obolevanja dojenčkov lahko izgubila prek 50 milijonov evrov na leto.

Matere v razmerah ugodnega porodniškega varstva v Sloveniji ustvarijo vsaj 100 milijonov evrov prihranka v vsakoletnem zdravstvenem proračunu. Spodbujanje dojenja s strani države in podpornih nevladnih organizacij ter dojenje po prvem letu ustvarjata še na tisoče evrov prihrankov zaradi manjše pojavnosti alergij in drugih kroničnih bolezni. Doječe matere pa imajo v primerjavi z nedoječimi materami nižje tveganje poporodne depresije, raka dojk in jajčnikov, osteoporoze in še nekaterih drugih bolezni.

Mlečna banka ni strošek, ampak prihranek

Prihranke bi lahko še povečali, če bi država poskrbela za delovanje banke materinega mleka. Banka materinega (oz. humanega) mleka je ustanova, kamor lahko doječe matere oddajajo presežno iztisnjeno materino mleko, ki ga njihov otrok ne potrebuje. Mleko banka ustrezno pregleda in donira dojenčkom, ki iz kakršnegakoli razloga ne morejo dobivati mleka svoje matere. Mleko je brezplačno, predpiše se ga na recept, najpogosteje pa so ga deležni najbolj ranljivi – nedonošenčki in bolni novorojenčki. Slovenija mlečno banko neuspešno ustanavlja že leta, čeprav je sistem preprost in se bistveno ne razlikuje od krvodajalstva.

Donirano materino mleko, ki ga otrok dobi namesto mlečne formule, preprečuje – posebej pri nedonošenčkih – resna črevesna obolenja in visoke stroške zdravljenja, povezane z njimi. Stroški mlečne banke so v primerjavi s stroški zdravljenja takšnih obolenj zanemarljivi; kalifornijska študija kaže, da so relativni prihranki za državo desetkrat višji od stroškov ustanovitve in delovanja mlečne banke. Donirano materino mleko pa poleg obolevnosti pomembno znižuje tudi smrtnost novorojenčkov. (8, 9)

Ukrep, ki od države ne zahteva posebnih vlaganj, je tudi zakonska podpora ustanavljanju zasebnih porodnih centrov in porodne pomoči na domu. Naša zakonodaja je na tem področju toga in se spreneveda, da porodna in poporodna oskrba, povezana s porodi na domu, ni potrebna. Na Nizozemskem, kjer več kot polovica žensk rodi doma, porod na domu (kadar gre za netvegano nosečnost) velja za varnejšega od poroda v porodnišnici. Države, ki podpirajo tudi porode na domu, bolje podpirajo nego mater in dojenčkov, dvigajo delež dojenih otrok, s čimer varčujejo tako družine kot tudi državna blagajna.

Opombe:

1. Dettwyler K (1995) A time to Wean: The Hominid Blueprint for the Natural Age of Weaning in Modern Human Populations. V: Stewart-MacAdam P in Dettwyler KA, ur.: Breastfeeding: Biocultural Perspectives. New York: Aldine deGruyter.
2. WABA, povzetek Kaiser Permanente Health Study 1995
3. Reeves Tutte in Dewey (1996). Potential Cost Savings for Medi-Cal, AFDC, Food Stamps, and WIC Programs Associated with Increasing Breast-feeding among Low-income Hmong Women in California. Journal of the academy of Nutrition and Dietetics, 96(9):885–90.
4. Ball in Wright (1999). Health Costs of Formula-feeding in the First Year of Life. Pediatrics, 103(Suppl 1).
5. Zeretzke (1997) Cost Benefis of Breastfeeding. Pathways to Family Welness, št. 7/1997
6. Riordan (1997) The Cost of Not Breastfeeding: A Commentary. Journal of Human Lactation, 13:93–97.
7. Weimer (2001). The Economic Benefits of Breastfeeding: A Review and Analysis. Food and Rural Economics Division, Economic Research Service, U.S. Department of Agriculture. Food Assistance and Nutrition Research, Report No. 13.
8. Arnold (2002). The Cost-effectiveness of Using Banked Donor Milk in the Neonatal Intensive Care Unit: Prevention of Necrotizing Enterocolitis. Journal of Human Lactation, 18(2);172–77.
9. Wight (2001) Donor Human Milk for Preterm Infants. Journal of Perinatology (2001) 21, 249–54.