Kako spodbudimo izločanje strupenih snovi, ki so se nam v telesu nakopičile v zimskem času

Limonini napitki in namočena glina za pitje spodbujajo odstranjevanje toksinov (Foto: osebni arhiv)

Marec je mesec, ki so ga mnoga stara ljudstva poznala kot postni mesec. Hrana, ki so jo shranili za zimo, je večinoma pošla, zemlja pa se še ni dovolj ogrela, da bi lahko nahranila ljudi. Zato je bila zgodnja pomlad marsikje čas pomanjkanja. Da bi pomanjkanje laže premagovali, so nastala postna obredja. Kadar post ni bil pretežak ali celo usoden, so ljudje spoznali tudi njegove pozitivne plati. Danes vemo, da je pomlad najboljši letni čas za najrazličnejše načine razstrupljanja telesa, ne le za post. Poznamo več poti, po katerih lahko spodbujamo izločanje strupenih snovi, ki so se v nas nakopičile v zimskem času.

Zgodnje samonikle rastline

Najenostavnejši načini prečiščevanja in razstrupljanja s hrano se začne s prvimi divjimi rastlinami, ki poženejo zgodaj pomladi. Takšne rastline so denimo čemaž, regrat in mlada kopriva. Čemaž ali divji česen marca že poganja po gozdovih, moramo pa ga znati varno nabirati (da ga ne bi zamenjali s strupeno šmarnico). Znan je po tem, da temeljito prečiščuje krvni obtok in da zmore iz organov povleči strupene kovine, ki v sodobnem onesnaženem svetu zelo obremenjujejo naše zdravje, predvsem živčni sistem. Ob rednem uživanju čemaža potrebujemo tudi snovi, ki bodo izločene kovine vezale nase; to zmorejo npr. namočena glina za pitje, alga klorela, surova skuta in surove nasičene maščobe (npr. kisla smetana ali maslo). Nasekljan čemaž skupaj z maščobami dodajamo v juhe in omake (ko te jedi niso več vroče) ter potresemo po vseh vrstah solat. Skupaj z mladim sirom ga lahko vložimo v olivno olje ali pa rezino sira preprosto ovijemo v čemažev list in pojemo. Znana divja hrana, ki slovi po razstrupljevalni moči, je regrat. Nabiramo lahko tudi mlade poganjke kopriv, iz njih naredimo čaje ali popijemo vodo, v kateri so se namakale čez noč. Naj bo divja hrana čim večkrat na krožniku.

Surova hrana

Če vam prijajo čistilne diete, povečajte vnos surovega sadja in zelenjave. Za zajtrk si pripravite napitek iz soka limone, dodajte čisto navadno vodo ali kakovostno mineralno vodo, žlico domačega jabolčnega kisa in po želji žlico domačega nesegretega medu. Napitek k delovanju spodbudi telesne filtre, čisti prebavila in ožilje. Če je limona biološko pridelana, popijte tudi trdnejše delce ali si del lupine dodatno nasekljajte v napitek ali v kakšno jed (npr. surovo skuto). Pektin v notranjem limoninem olupku namreč dobro veže težke kovine. Zajtrk si privoščite kakšno uro kasneje, napitki imajo zjutraj prednost. Čez dan pojejte več surovega sadja in zelenjave kot običajno. Če imate možnost, si iztisnite svež zelenjavni sok.

Surovo sadje in zelenjava precej hitro razstrupljata telo. Če bi se vas lotevalo slabo počutje ali glavobol, obvezno povečajte vnos hrane, ki strupene snovi veže in jih pomaga odnašati iz telesa. Kot rečeno, telo za to nalogo telo potrebuje predvsem dovolj naravnih (surovih in neprocesiranih) maščob. Te imajo protivnetne učinke. Ne uživajte industrijsko predelanih maščob, kot so rastlinska olja za kuho, saj ta slabšajo zdravje. Kadar je razstrupljanje na surovi hrani preveč intenzivno, je zelo verjetno, da vas bo začela boleti glava. Tedaj pijte več čiste vode ali napitke iz kakovostne slovenske gline. Izogibajte se gline vulkanskega izvora, ki lahko vsebuje nevarne težke kovine.

Postenje

Vas mika post? Pogumno, a previdno. Poznamo post ob vodi, post s sadnimi in zelenjavnimi sokovi ter post, ki vključuje še drugo tekočo hrano, npr. juhe, čaje ali napitke z naravnimi maščobami. Najvarnejši so za večino ljudi verjetno posti z zelenjavnimi sokovi, za katere je treba imeti dober polžasti ožemalnik. Pri sočenju zelenjave pa je vendarle treba paziti, da v soku ni preveč visoko koncentriranih zelišč. Dobra in nežna osnova zelenjavnih sokov so npr. stebelna zelena ali njena korenina, korenje, bučke, kumare, solate in pesa, medtem ko naj bo peteršilja in drugih rastlin, ki oddajajo močne sokove, le malo. Sadni sokovi niso preveč priporočljivi, saj vsebujejo visoko koncentracijo sladkorja, ki lahko pretirano obremeni žlezo slinavko (kar lahko včasih občutite celo kot nenadno slabost). Sadje jejte celo.

Osnova blagih zelenjavnih sokov so lahko korenček, pesa, stebelna zelena in bučke. (Foto: osebni arhiv)

Če o postu razmišljate prvič, je najprej primeren enodnevni ali dvodnevni post. Morda lahko dan ali dva prej uživajte le surovo hrano. Večdnevni post je treba skrbno načrtovati in spoznati zakonitosti presnove in razstrupljanja, sicer lahko zaradi intenzivnega izločanja strupov tudi zbolite. Preden se prvič postite teden dni ali dlje, preberite vsaj eno dobro knjigo o postu ali dovolite, da vas vodi strokovnjak za postenje. Pri postu vas lahko preplavijo uskladiščeni toksini. To se zgodi, če telo nima na razpolago dovolj snovi, ki toksine vežejo on odstranjujejo. Zgolj voda ali druga lahka tekočina te naloge običajno ne zmoreta opraviti v celoti; sledijo slabo počutje, razdražljivost, omotica, glavobol ali še močnejši simptomi. Načinov, kako ob daljšem postu spodbujati izločanje strupov, je več: od večurnega gibanja, kopeli in klistirjev do posebnih napitkov, ki strupe aktivno vežejo (npr. glina, alga klorela, surovo mleko, napitki s surovimi jajci ipd.). Surov napitek, ki vsebuje katerokoli naravno maščobo (posebej, kadar je to nepredelani holesterol v nasičenih maščobah), pomaga umirjati živčni sistem. Dobrodejno deluje posebej, če ga popijete konec postnega dne, torej pred spanjem. Postiti se ne smejo nosečnice in doječe matere, saj bi radikalno razstrupljanje lahko škodovalo otroku.

Kopeli, gibanje in sonce

Pomlad je idealen čas za čiščenje z napitki iz gline in s kopelmi iz gline, tudi če se ne postite. Razstrupljevalne kopeli so odlična podpora spremembam na jedilniku in gibanju v naravi. Po daljših sprehodih ali teku se prileže vroča kopel, v katero natresete glino, morsko ali magnezijevo sol. Po kopeli je priporočljiv spanec, kajti največ čiščenja in regeneracije se v telesu zgodi ponoči.

Nikar ne pozabimo, kako nam je pozimi primanjkovalo sonca. Sonce nas prek kože pomaga oskrbovati z zalogo vitamina D. Vitamin D deluje močno protivnetno. V današnji družbi je večina ljudi zelo slabo preskrbljena z vitaminom D, saj se mnogi sonca bojijo. Ker sonce pri nekaterih ljudeh sproža močne razstrupljevalne procese (ti so posledica industrijske procesirane hrane, katere ostanki so se naložili v koži in podkožnih skladiščih), je najbolje, da se mu postopoma izpostavljamo vse od zgodnje pomladi, ko še ni premočno.

Mojca Vozel

Objavljeno v časopisu Domovina, marec 2015