Mleko je tudi po prvem letu zelo hranljivo in dojenje opravlja vlogo varnostne mreže. (Foto: Depositphotos)
Mleko je tudi po prvem letu zelo hranljivo in dojenje opravlja vlogo varnostne mreže. (Foto: Depositphotos)

V starih kulturah, v dobi pred industrijsko družbo, so matere dojenje doživljale kot veščino, ki so jim jo predajale prednice, in kot umetnost, ki so jo razvijale same, v stiku s svojim otrokom. Dojenje nikdar v zgodovini ni bilo povsem enostavno in samoumevno, a ob podpori izkušenih žensk je dobro teklo. Danes se kljub vsej tehnologiji in podpori ekspertov zdi, da je dojiti teže kot nekoč. Z dojenjem ima nemalo matertežave. Je to zato, ker družba na dojenjegleda predvsem skozi prizmo pravil in zapovedi?Matere morajo dojiti, sicer se hitro znajdejo pod pritiskom, da niso dobre matere. Ko pride čas, ki ga določaokolje (ne matere same), pa je treba prenehati dojiti, sicer takšno ravnanje velja za zmotno in slabonamerno. Časovni razpon, ko razvita družba na dojenje gleda kot na potrebno, je neverjetno kratek – pravzaprav daleč najkrajšiv zgodovini človeške vrste.

Do kdaj dojiti

V večini kultur na našem planetu dojenje traja dve do štiri leta. To ne velja za sodobno potrošniško družbo, ki se ima za najbolj razvito. Prakse dojenja so se zaradi pritiskov prehranske industrije in drugih vplivov radikalno spremenile. Prevladala je težnja po zgodnjem odstavljanju, dojke so postale seksualni simbol, navezanost majhnih otrok nanje pa nezaželena. Majhnim otrokom se ponuja umetne bradavice (stekleničke in dude). Zakoreninjeni so miti, da mnoge matere nimajo dovolj mleka, da ob uvajanju goste hrane dojenje postane nepotrebno, da je mleko po prvem letu »le še voda«, da morajo dojenčki po šestem mesecu spati vso noč, da dolgo dojenje škoduje razvoju in podobno. Zagovorniki teh prepričanj svojih trditev sicer ne uspejo utemeljiti (kajti študije kažejo nasprotno), a mnoge matere zaradi zbujanja občutkov krivde in kritike dojenje opuščajo prezgodaj.

Mednarodne organizacije, avtoritete na področju dojenja, med njimi je mednarodna zveza za dojenje La Leche League International, soglašajo, naj bodo dojenčki polno dojeni, brez dodajanja druge hrane ali tekočine, najmanj prvih šest mesecev življenja, nato pa naj se ob gosti hrani dalje dojijo prvo in drugo leto ali še dlje, če si mati in otrok tako želita. Dojenje bi v idealnih okoliščinah potekalo, dokler otrok potrebe ne bi prerasel in se na svojo pobudo odstavil. Malčki se lahko torej odstavijo naravno, ne da bi morala mati razmišljati, kaj naj stori in kdaj naj otroka odstavlja.

Zakaj je dojenje po prvem letu koristno

 Otrokov imunski sistem se razvija nekaj let in prek dojenja ves čas prejema podporo materinega imunskega sistema. Materino telo samo zaznava, da se otrok doji čedalje manj, zato povečuje koncentracijo imunskih snovi v mleku. Raziskave kažejo, da vsebnost maščob, beljakovin in železa v mleku poraste, kadar otrok popije manj kot 400 mililitrov mleka na dan. Pri nenadnem odstavljanju se koncentracija imunskih snovi, ki otroka varujejo pred boleznimi, dramatično poviša. Mleko po prvem letu torej ni »voda«, kot pogosto slišimo. Je bogat in hranljiv napitek. Vsebuje odlično razmerje hranilnih snovi, ki jih prebavila idealno vsrkajo in izkoristijo. Dojenje krepi razvoj možganov, skeleta, zobovja, govora, … Nadaljevanje dojenja znižuje tudi tveganje različnih bolezni pri otroku: npr. driske, črevesnih okužb, vnetij ušes, alergij, kariesa, bolezenske debelosti, sladkorne bolezni. Dlje kot mati doji, bolj tudi zanjo upadajo tveganja nekaterih bolezni, npr. raka dojke in jajčnikov, osteoporoze, slabokrvnosti.

Materinstvo kot delo

K trajanju dojenja pripomoreta dolžina porodniškega dopusta in vrednotenje materinskega dela. Mnoge države imajo neprijazno politiko porodniškega dopusta.Tam, kjerta dopust traja le nekaj tednov, si morajo matere, ki želijo ohraniti dojenje, na delovnem mestu mleko večkrat na dan iztiskati s prsno črpalko, ga hraniti v hladilnih torbah in nositi domov. To je vse prej kot lahko delo, četudi je delodajalec morda družini prijazno podjetje in dojenje spodbuja.

 Dojenje po materinem odhodu v službo ne koristi le otroku, pač pa celotni družbi. Le na prvi pogled se zdi, da je mati, ki doji ali črpa mleko, manj produktivna od matere, ki ne doji, toda verjetnost, da njen otrok zboli, je precej manjša kot pri hranjenju z umetnim mlekom. Zato doječe matere običajno potrebujejo manj bolniške odsotnosti, stroški zdravljenja dojenih otrok pa so manjši. Žal takšni učinki niso vedno jasno predstavljeni.

Druga težava sodobne družbe je, da dojenje po uvajanju goste hrane ni preveč cenjeno, saj skrb za otroka ni pojmovana kot »pravo« delo. Nega dojenčka in malčka je, vključno z dojenjem, nekje na ravni neplačanega in manjvrednega dela. Družba namreč pričakuje, da se bo mati čim prej vrnila v službo in počela »kaj koristnega«. Zdravje, ki ga spodbuja dojenje, je sicer zelo cenjeno, toda povezave niso vedno takoj vidne. Zdravje cenimo običajno šele tedaj, ko ga izgubimo.

Ko gre otrok v varstvo

Slovenija ni med državami s kratkim porodniškim dopustom, nasprotno. Toda tudi pri nas pritiski na matere niso bistveno manjši. Kako pogosto mati sliši, da mora odstaviti svojega otroka najkasneje do odhoda v službo? Zelo pogosto. Čeprav to ne drži.

Doječa mati ima možnost izkoristiti nekatere ugodnosti v zvezi z odhodom v službo, denimo krajši delovni čas, pripada pa ji tudi odmor za dojenje, ki ga lahko izkoristi med delovnim časom. Todrugo seveda pride v poštev le tedaj, ko je otrok v bližini oz. služba v domačem kraju. Mnoge matere tega ne prakticirajo, kljub temu pa lahko dojijo in hodijo v službo. Malček se običajnoželi dojiti takoj, ko se mati vrne domov. Morda se nekaj časa več doji popoldne in zvečer, ponoči in med vikendi. Želi se prepričati, da ga mati ni zapustila in da ga ima še vedno rada.

Matere v prvih dneh službe skrbi, ali je doma vse v redu. Laže je, če s službo začno sredi tedna, npr. v sredo. Tako prvi teden mine čim hitreje. Morda je lahko prvi teden doma z otrokom oče. Tako je prilagajanjekar najmanj stresno. Otrok se bo kmalu povsem dobro znašel pri starih starših, pri varuški ali v vrtcu. Stresno prilagajanje v varstvu ni posledica tega, ker mati še doji, kot ji radi očitajo nekateri ljudje. Hkraten umik dojenja otrokov stres kvečjemu poslabša. Dojenje je malčkova varnostna mreža in brez dojenja je izguba dvojna. Če dojenje ohrani, se laže privaja. Ko matere ni, varnost in ljubezen najde drugod, uspava se na svoj način, z osebo, ki ga varuje, pa naveže poseben odnos. Dojenja ni nujno konec, saj lahko poteka še dolgo, če sta mati in otrok za to.

Mojca Vozel

Objavljeno v reviji Zdrave novice, Poletje 2015