Sadje

Izberite čvrsto, ne preveč zrelo sezonsko sadje, ki ima obilo encimov in malo sladkorjev (Foto: osebni arhiv)

Med sadje prištevamo sladke sadeže, pa tudi druge plodove, kot so buče, kumare, paradižnik, paprika, avokado ipd. Nekateri sadeži imajo veliko vlaknin, drugi veliko kislin, tretji veliko maščob, četrti veliko sladkorja. Ni vseeno, kakšno sadje uživamo in v kakšni količini. Sodobna družba je s križanjem in gensko tehnologijo vzgojila mnogo sadežev, ki se nam danes zdijo običajni in zdravi, a vsebujejo bistveno več sladkorja, kot ga vsebuje sorodno sadje, kadar divje raste v naravi. Izbirajte lokalno pridelano sezonsko sadje. Prednost naj ima manjše sadje, ki je bolj naravnega videza in vonja ter pridelano brez umetnih gnojil in pesticidov. Ljudje, ki spremenijo svojo prehrano, v kateri je bilo obilo sladkorja in prečiščenih žit, opažajo, da se jim postopno izostrijo čuti za sladko, kislo in druge okuse v sadežih. To posebej velja za otroke, ki se jim sadje včasih zdi prekislo, zato ga odklanjajo. Do tega pride, kadar prevelik dnevni odmerek sladkorja dobijo z uživanjem jedi iz bele moke, peciv, sladic, pakiranih prigrizkov in druge procesirane hrane. Le kdo bi ob vsem tem potreboval še sadje! Surovo sadje je zelo čistilno in bogato z encimi (ti nad 42°C odmrejo). Presnova je običajno hitra, zato ga je najbolje uživati na prazen želodec. Če je v sadju veliko sladkorja, glikemično delovanje umirite z dodajanjem naravnih surovih maščob (npr. surove smetane, sira, smetane iz sveže iztisnjenega kokosovega oreha). Sadje čim manjkrat segrevajte, kuhajte ali pecite, saj je fruktoza v njem občutljiva na toploto in s segrevanjem tvori zdravju škodljive razpadne snovi. Namesto kompota popijte raje kozarec vode, pripravite si svežo limonado, iztisnite sok iz pomaranč. Razen iztiskanja agrumov, kjer vedno skrbimo, da je v soku prisoten tudi večji del vlaknin, sadja praviloma ne sočimo s sokovniki oz. ožemalniki. Uživamo ga celega. Sadje ima predvsem čistilne učinke za telo, hidrira (saj vsebuje organsko vezano vodo, ki jo celice najlaže uporabijo), priskrbi naravni sladkor za gorivo in encime za dobro prebavo ter lažji potek kemijskih reakcij. Surovo sadje je najbolje uživati, ko še ni preveč zrelo. Obilnejše količine močno zrelega sadja sprožajo čustveno preobčutljivo vedenje.

Agrumi

Limone podpirajo probiotično floro, limete pa zdravljenje vnetij. (Foto: osebni arhiv)
Limone podpirajo probiotično floro, limete pa zdravljenje vnetij. (Foto: osebni arhiv)

Agrumi v večjem delu Slovenije (z izjemo primorskega podnebja) niso avtohtoni. V trgovinah je večina agrumov zato obdelanih s konzervansi, da dlje zdržijo na policah. Če imate možnost, kupujte takšne, ki so biološko pridelani.Čeprav velja, da so agrumi eden najboljših virov vitamina C, to ne drži povsem, saj ga nekateri drugi sadeži lahko vsebujejo še več, na koncu pa je vse odvisno od rastišča in načina pridelave (hitro zrasli veliki plodovi, pridelani na industrijskih plantažah, so lahko revni z vitaminom C). Dobro je ločiti med čistilnimi učinki posameznih agrumov. Pomaranče denimo podpirajo prečiščevalne procese pljuč in pomagajo pri vnetjih. Limone delujejo kot fermenter – podpirajo delovanje probiotičnih bakterij v črevesju. Limete so naravni »antibiotik«. To ne pomeni, da (kot farmacevtski antibiotiki) prizadenejo imunsko-presnovne procese, nasprotno, podpirajo jih, vendar omejujejo prekomerno razraščanje bakterij, zaradi česar bi jih morali uživati v omejenih količinah in selektivno. Bakterije so v normalnih razmerah potrebne za dobro delovanje črevesja. Limete v večjih količinah uporabimo, ko skušamo zaradi bolezni prekomerno razraščanje bakterij omejiti.

Jagodičevje

Maline, posebej gozdne, pospešujejo izločanje aluminija in drugih škodljivih kovin. (Foto: Depositphotos)
Maline, posebej gozdne, pospešujejo izločanje aluminija in drugih škodljivih kovin. (Foto: Depositphotos)

Več razlogov je, zakaj je od sadja koristno uživati predvsem jagodičevje. Vsebnost vitamina C, relativno nizka vrednost sladkorjev v primerjavi z vsebnostjo encimov (zaradi česar ga lahko uživajo tudi ljudje z oslabljenim delovanjem slinavke), prisotnost mineralov in naravnih barvil, ki spodbujajo protivnetne procese v telesu, to je le del zgodbe. Jagodičevje, posebej tisto, ki ga naberemo kot divjo hrano na travnikih in v gozdovih, spodbuja učinkovito izločanje težkih kovin iz telesa. Jagode, maline, borovnice, robide, brusnice in drugo jagodičevje številni prehranski protokoli uporabljajo prav v ta namen. Gozdne maline, borovnice in robide pospešujejo predvsem izločanje aluminija in s tem podpirajo prehransko zdravljenje nekaterih nevroloških bolezni. Navedeno velja le za presno, torej toplotno neobdelano jagodičevje. Sadeže vedno nabiramo v sezoni. Razstrupljevalni protokoli se (ob dodajanju druge hrane, ki težke kovine veže!) previdno izvajajo predvsem poleti. Če imate možnost, jagodičevje poleti zamrzujte in ga pozimi dodajate v frapeje, kreme in skute. Odmrznjeno ne ohrani vseh lastnosti, večji del pa vendarle. Izogibajte se jagodam in drugemu jagodičevju, ki ga gojijo na konvencionalnih plantažah in skozi vse leto prodajajo v supermarketih. Vzdržite do sezone in si prihranite glavobole ali kasnejše zdravstvene težave, ki so posledica znatnega vnosa pesticidov in drugih strupenih kemikalij, s katerimi je obdelano takšno industrijsko sadje.

Sadje z obilo encimi

Sveže fige z malo medu in cimeta zagotovijo obilo encimov in spodbujajo prebavo. (Foto: Shutterstock)
Sveže fige z malo medu in cimeta zagotovijo obilo encimov in spodbujajo prebavo. (Foto: Shutterstock)

Nekatero sadje je znano po tem, da ga lahko jemo po obedu, npr. po kosilu kot sladico. Najlaže se prebavi, če prej nismo jedli veliko ogljikovih hidratov, sicer lahko v prebavilih pride do (alkoholnega) vretja. Običajno ga serviramo skupaj z maščobami ali oreščki (npr. s sladko ali kislo smetano, surovimi siri, mandlji, orehi). Gre za sadje, ki je posebej bogato s prebavnimi encimi: sveže fige, jagode, ne preveč zrel ananas, izjemno veliko prebavnih encimov pa ima tudi sveža papaja, vendar je v našem okolju težko dostopna. Krožnik s svežimi figami, sirom in orehi lahko prelijemo  z nekaj medu; nesegret med je zakladnica prebavnih encimov.

Sadna solata

Sadne solate je enostavno pripraviti, zelo okusne pa so tudi brez sladkorja. V veliko keramično skledo stisnite sok ene limone ali limete (odstranite koščice), dodajte žlico ali več nesegretega medu, pozimi dodajte žličko mletega cimeta, poleti pa npr. fino nasekljano svežo limonsko meto ali drugo osvežilno zelišče. Dobro premešajte in v sladek sok narežite čvrsto sadje: jabolka, pomaranče, banane, kivi, ananas, papajo idr. Uporabljajte sezonsko sadje, vsaj tri vrste ali več vrst hkrati. Za pester izgled in še večjo hranilno vrednost lahko dodate živo rdeča zrnca sveže oluščenega granatnega jabolka.

Banana v kislem mleku


Ne preveč zrelo banano (ki ima veliko encimov in manj sladkorja) narežemo na koleščke. Dodamo ji surovo kislo mleko. Povrh posujemo ščep burbonske vanilje ali cimeta. Za obilnejši obrok dodamo dve do tri žlice surove kisle smetane, če imamo radi sladko, pa med. Banane so gensko spremenjeni plantažni industrijski sadež, obdelan s plini za zorenje. Ni jih priporočljivo pogosto jesti. Če imate možnost, kupite manjše in nekoliko dražje ekološke banane.

 

Frapeji

Frapé je mešanica več različnih živil, ki jih zmešamo z mešalnikom, da se utekočinijo in iz njih nastane napitek. Pri tem ne mislim na trendovske zelenjavno-sadne smoothije, za katere velja, da so izjemno zdravi, dejansko pa je njihova koristnost vprašljiva, posebej če se v njih hkrati z obilo sadja in vlaknaste zelenjave znajdejo še semena, oreščki in razna t. i. super živila. Takšne mešanice običajno vsebujejo preveč sadnega sladkorja (brez težav spijete štiri pomaranče, med tem ko jih pojedli najbrž ne boste). Kombinacija petih ali še bistveno več vrst tovrstnih živil zna biti skoraj neprebavljiva. Težava je tudi, da smoothiji nastajajo v namiznih mešalnikih (blenderjih), ki hrano pogosto precej spenijo, spenjena hrana pa je oksidirana. Poškodovanih in slabo uporabnih je lahko do dve tretjini hranilnih snovi v takšnem napitku.

Pri pripravi frapejev se želimo vsemu temu izogniti, zato mešamo običajno le dve do štiri sestavine, ki so čim laže prebavljive, saj se prebavljajo na podoben način. To so običajno: surovo mleko, surova jajca, manjša količina ene vrste sadja in med. Dodamo lahko ščep začimbe, ki spodbudi delovanje prebavil (npr. cimet, burbonsko vaniljo, košček svežega ingverja). Nesegreti med izboljša okus, predvsem pa je zakladnica prebavnih encimov. Zelo pomemben je način priprave: frape mešamo v visoki ozki posodi, s paličnim mešalnikom, ki ga tekočina pokriva vsaj do polovice mešalne palice. Mešanje poteka s kratkim pulziranjem mešalnika, običajno je potrebnih le 10-15 sekund, da se živila povežejo. Rezilo je globoko na dnu napitka in mešalnik od zunaj ne vleče nobenega zraka. Če na vrhu kljub previdnemu mešanju dobite nekaj pen, jih pred pitjem odstranite z žlico. Če ste napitek močno spenili, spremenite posodo ali tehniko mešanja, saj ste potegnili veliko zraka. V frape ne dajemo vlaknaste zelenjave, oreščkov ali semen, saj bi s tem bistveno otežili prebavljivost. Če si želite dobiti čim več vitaminov in mineralov iz zelenjave, uživajte sveže iztisnjene zelenjavne sokove. Semena in oreščke namakajte in pojejte cela ali pa jih fino zmeljite, dodajte malo surovih maščob (npr. maslo, smetano, kokosovo olje) in med. Vsaka hrana ima svoja pravila dobre prebave. Surova, naravno pridelana hrana je sama po sebi »super hrana«, zato ob njenem izdatnem uživanju prihranite denarja, ki ga nekateri porabljajo za nakup t. i. »super živil«.

Frapeji so idealna »hitra hrana«. Telo od njih dobi veliko energije, prebava pa je običajno gladka (če ste bolni, imate alergije idr., bodite previdni in preizkušajte; mešajte čim manj sestavin, saj kombinacije vedno pomenijo več dela za črevesje). Snovi se iz frapejev dobro vsrkavajo, podpirajo imunski sistem, čistijo odpadne snovi, prinašajo hranila za obnovo celic in tkiv, dobro hidrirajo (saj ne vsebujejo le vode, ampak tudi maščobe in elektrolite). Frapeji imajo včasih kar močne razstrupljevalne učinke. Hitro lahko namreč vežejo toksine in aktivirajo izločanje odpadnih snovi, zato lahko pride do reakcij. Če jih niste vajeni, eksperimentirajte z majhno količino nekaj žličk in največ dvema sestavinama.

Frapeje pripravljam kakšno desetletje, tako rekoč vsak dan in za vso družino. Kar navajam, velja izključno za frapeje s surovim mlekom in surovimi jajci pašne reje (s kmetij, kjer kokoši niso krmljene s komercialno hrano). Rastlinski mlečni nadomestki v teh receptih niso zajeti, ker jih ne uporabljam, prav tako ne drugih sladil razen nesegretega medu. Sorodno zveneči veganski napitki nimajo enakega vpliva na telo in so po mojih izkušnjah bistveno teže prebavljivi. Kaj vam najbolj ustreza, pa preizkusite sami.

Medeno jajce

Za več energije, umirjanje glavobola, podporo ob bolezni (Foto: osebni arhiv)
Za več energije, umirjanje glavobola, podporo ob bolezni (Foto: osebni arhiv)

Ob prehladu, bolečinah v trebuhu, vnetju črevesja, ustne votline ali drugih boleznih, pri katerih želim podpreti delovanje sluznic, imunski sistem in protivnetno delovanje, si pripravim napitek iz dveh jajc in žlice medu. Zelo previdno pulzirajoče mešam s paličnim mešalnikom največ deset sekund, da se ne peni (glej Frapeji za pojasnila o mešanju). Frape ima sam po sebi prijeten blag vaniljev okus, lahko pa mu dodate ščep burbonske vanilje. V njem ni čutiti nobene sluzavosti ali neprijetne konsistence jajčnega beljaka. Napitek je primeren za zajtrk ali malico ter ob postenju (kjer omejimo vso trdo hrano in pijemo več dni le tekočine), posebej kadar moramo umiriti glavobol in poskrbeti za vezavo odpadnih snovi, ki se pri postu izločajo v krvni obtok. Ne pijte tega zvečer, razen če želite imeti veliko energije pozno v noč.

Mlečno-jajčni frape

Nekoč so babice pripravljale mlečno-jajčni šato oz. šado. V lončku so nad minimalnim ognjem z nenehnim stepanjem pripravile penast napitek iz surovih jajc, malo mleka in žličke sladkorja. Napitek je bil sicer segret in nekoliko oksidiran (hranilne snovi torej niso ostale nepoškodovane), dodan je bil tudi beli sladkor, za katerega vemo, da imunskemu sistemu ne koristi, toda zaradi hranljivosti domačega mleka in jajc je vendarle veljal za koristno, celo idealno hrano bolnika. Združimo staro modrost s spoznanji o delovanju surove hrane na imunski sistem in pripravimo še boljši napitek. Pozorno zmešamo (za navodilo o mešanju glej Frapeji) eno do dve surovi jajci, žlico nesegretega medu in malo surovega mleka. Če nam prija kiselkast okus, naj bo surovo mleko kislo; tak napitek bo še laže prebavljiv, saj so mleko že razgradile probiotične bakterije. Ob dodatku navadnega surovega mleka bo okus slajši in količino medu lahko zmanjšamo. Napitek je odličen za zajtrk ali malico, za večerjo pa ga raje ne pijte, saj surova jajca običajno dajejo precej energije in lahko povzročijo nespečnost.

Borovničev frape

Hranljiva hitra hrana (Foto: osebni arhiv)
Hranljiva hitra hrana (Foto: osebni arhiv)

Frape naredite iz surovega (navadnega ali kislega mleka), surovih jajc, žlice do dveh medu, svežih ali zamrznjenih gozdnih borovnic in ščepca burbonske vanilje. V vrču ga lahko hitro pripravite za družinski zajtrk. Na osebo odmerite eno jajce in malo skodelico surovega mleka, količino sadja in medu pa dodajte po želji. Borovnice lahko nadomestite z jagodami ali katerimkoli drugim jagodičevjem, razen ameriških borovnic, iz katerih bo iz napitka dokaj hitro nastal (pre)gost puding. Gozdne sadeže lahko me seboj tudi mešate, saj se prebavljajo podobno, drugo sadje pa raje uporabljajte ločeno. Količino medu odmerjajte po okusu glede na kislost sadja. Seveda lahko frape pripravite tudi brez jajc, le iz mleka, sadja in po želji medu. Napitek je zelo hranljiv. Če ga niste vajeni, popijte prvič le deciliter. Frapeji z gozdnimi sadeži spodbujajo izločanje strupenih kovin. Če ste bolni, šibki, podhranjeni ali na razstrupljevalnih dietah in protokolih, dodajajte surovo kislo smetano, saj telesu tako še izdatneje pomagate pri nevtralizaciji, vezavi in izločanju strupenih snovi.

 

Sadne kreme

Zmešajte kislo smetano in nesegreti med, vanj dodajte poljubno sadje, lahko tudi kakšno začimbo, ki sodi k sladkim okusom (npr. cimet, burbonska vanilja, kardamom, nasekljana sveža meta, melisa ali pehtran). Če želite, da ima krema bolj »jogurtni« okus, vzemite manj smetane in namesto nje dodajte nekaj surovega kefirje ali kislega mleka, odlična rahla krema nastane tudi na osnovi dokaj mokre (ne povsem odcejene) sveže skute. Sadja v kremah ni treba pasirati, vse skupaj zmešate le z žlico in z žlico tudi pojeste. Če si želite povsem gladko kremo, jo previdno, s kratkim pulziranjem zmešajte s paličnim mešalnikom. Mešalnik naj bo povsem pokrit s kremo, da ne potegne zraka, ki hrano oksidira. Kreme so v primernih lončkih vedno pripravljene tudi za na pot ali kot malica, ki jo odnesete seboj v službo.

Skutina krema z robidami

V sladki kremi jedo robide tudi otroci, ki se jim sadež zdi prekisel (Foto: Depositphotos)
V sladki kremi jedo robide tudi otroci, ki se jim sadež zdi prekisel (Foto: Depositphotos)

Vzemite enako količino odcejene surove skute in kisle smetane, vmešajte nesegreti med in dodajte sveže ali zamrznjene robide. Če želite, da bo krema bolj »jogurtnega« okusa, vzemite manj smetane, skute pa pred tem ne odcedite preveč do suhega. K robidovi kremi se poda nasekljana sveža meta. Takšne kreme, če so dovolj sladke, jedo tudi otroci, ki se jim robide sicer zdijo prekisle. Krema je zelo hranljiva, pomirja živčni sistem, podpira izločanje težkih kovin, ima protivnetne in čistilne učinke.

Jagodna krema

Jagode s smetano so lahko tudi kremaste (Foto: Shutterstock) 
Jagode s smetano so lahko tudi kremaste (Foto: Shutterstock)

Vzemite sveže jagode in jim prilijte malo surove sladke ali kisle smetane, lahko tudi kislega mleka ali kefirja. Količina jagod naj prevladuje nad količino drugih sestavin. Po okusu dodajte med. Sestavine zmešajte v visokem kozarcu ali vrču s kratkim pulziranjem paličnega mešalnika. Mešalnik je na dnu, da ne potegne zraka, sicer bo hrana postala spenjena in oksidirana. Okrasite s kakšno jagodo in pojejte z žličko. Rdeča surova hrana, posebej v kombinaciji s surovimi maščobami in medom, deluje protivnetno.

Ribezova krema

(Foto: Shutterstock) 
(Foto: Shutterstock)

Surovo kislo smetano po okusu zmešajte z nekaj medu. Vanjo dodajte svež ali odmrznjen ribez. Ker je ribez običajno precej kisel, je količina medu večja kot npr. pri jagodah ali malinah. Če želite, da je krema bolj »jogurtnega« okusa, vzemite manj smetane in dodajte nekaj surovega kefirja ali surove skute, ki je niste preveč odcedili in je še zelo rahla. Okrasite z nekaj ribezovimi kroglicami.

 

Sadne skute

Pripravimo jih iz surove skute in drugih sestavin, podobno kot bi pripravljali nadev za skutine zavitke, le da ta »nadev« pojemo brez pečenja in ohranimo vse razpoložljive hranilne snovi. Surove skutne jedi so odlična podpora pri krepitvi črevesne flore, podpirajo vezavo težkih kovin in drugih odpadnih snovi iz limfnega obtoka, posebej ob raznih boleznih. Če skuto odcejate sami, lahko nadzorujete, kako mokro ali suho želite, od tega pa je odvisno, kako gosta in kremasta bo jed.

Malinova skuta

Sladka poletna skuta z gozdnimi malinami (Foto: osebni arhiv)
Sladka poletna skuta z gozdnimi malinami (Foto: osebni arhiv)

Ena najbolj okusnih je poletna skuta s svežimi sezonskimi malinami. Pripravite jo lahko za zajtrk, malico ali večerjo vse družine. V keramično skledo naložite skuto, ki ji po potrebi dodajate nekaj kisle smetane. Če je skuta mehka in manj odcejena, smetane morda ne potrebujete, čeprav smetana vedno še izboljša okus. Presuho skuto lahko poleg dodajanja smetane izboljšate tudi z dodatkom surovega jajca. Dodajte toliko medu, da je jed dovolj sladka. Če je med strjen, ga na začetku razpustite, tako da ga mešate z malo kisle smetane, šele nato dodajajte druge sestavine. Na koncu dodajte obilo malin. Potresete lahko s prahom burbonske vanilje. Maline po želji nadomestite z drugim jagodičevjem. Če je jagodičevje odmrznjeno, tekočine, ki jo je spustilo, ne zlivajte v skuto, saj bo preredka. Prihranite jo in vmešajte raje v kakšen frape.

Jabolčna skuta z rozinami

Pozimi je okusno skutno jed enostavno pripraviti iz naribanih jabolk in rozin. V vodo nekoliko prej namočite rozine. V keramični skledi raztopite nekaj žlic medu in kisle smetane. Dodajte odcejeno surovo skuto ter surovo jajce (lahko tudi dve, če je skuta pregosta, ali nobene). Pregosti skuti dodajte več kisle smetane. Olupite in naribajte vsaj eno sveže jabolko ter ga dodajte v skuto. Izdatno posujte s cimetom ali drobno nasekljanim svežim pehtranom ter vmešajte še ožete rozine.

 

Žitne kaše s surovimi sestavinami

Žito, ki je osnova vsake kaše, smo namakali in na vodi hitro pokuhali. Ostale sestavine dodajamo surove in ohranjamo kar največ hranilne vrednosti. Žito naj pri kuhanju popije vso vodo. Preložimo ga v veliko keramično posodo, ki jo napolnimo do polovice. Ko je nekoliko ohlajeno (ni vroče, a je še precej toplo; v njem lahko pet sekund držite svoj prst), dodajte več žlic surovega masla in ga vmešajte. Posodo pokrijte, da se maslo počasi raztopi. V masleno žitno kašo dodajte še druge sestavine po želji: namočene rozine ali brusnice, navadno surovo ali kislo mleko, kislo smetano, kefir. Fermentirane mlečne izdelke dodajajte po malem in preverjajte, kako vam okus ustreza; nekateri imajo raje kaše s sladkim mlekom, drugi pa s kislim. Šele ko je kaša mlačna in zagotovo ne presega telesne temperature, dodajte nesegreti med. Če je trd, ga prej raztopite v malo mleka ali smetane in vmešajte. Če vas skrbi za surovo maslo, ga lahko raztopite v vodni kopeli in dodate v mlačno kašo. Zelišča in začimbe, kot so burbonska vanilja, cimet, kardamom, sveži ingver, nasekljana sveža meta, melisa, pehtran, dodajate po želji, okusu in glede na letni čas. Kašo je dobro pripraviti kakšne pol ure do uro pred jedjo, da se okusi kar najbolje povežejo. Pokrijte jo, da ostane mlačna. Če ste žito prejšnji dan ali zjutraj namočili, je zvečer priprava kaše dokaj hitra. Pričarala vam bo nostalgični vonj in okus jedi, ki so jih nekoč v naših krajih pogosto jedli, zdaj pa so skoraj pozabljene. Žita ob takšnih tehnikah priprave oddajo kar največ hranilnih snovi, kar nikakor ni mogoče reči za slabo prebavljive in nezdrave škatle industrijskih kosmičev, ki so te jedi nadomestili v minulih desetletjih. Kašo lahko pustite nekaj ur tudi na pultu, da žito rahlo fermentira. Naši predniki so imeli radi kisle žitne kaše. Če je jed po več urah stanja postala nekoliko pekoča ali vonjate alkoholno vrenje, je ne dajajte otrokom. Med v tekočini po več urah namreč fermentira, prav tako sadje, zato svežega sadja v žitne kaše, ki jih ne mislimo takoj pojesti, ne dajemo. Kašo, ki je niste pojedli, shranite v hladilnik. Še naslednji dan jo lahko previdno pogrejete ob stalnem mešanju.

Prosena ali kvinojina kaša

(Foto: osebni arhiv)
(Foto: osebni arhiv)

Proso ali kvinojo namakajte v čisti vodi 48 ur (glej Namakanje in fermentacija). Večkrat spirajte oz. zamenjajte vodo, posebej če se nastajajo pene. Ko so zrnca zmehčana, lahko tudi rahlo kiselkasta, odlijte vodo, še enkrat izperite in skuhajte v čisti vodi do mehkega. Med kuhanjem posnemite pene, ki se še izločajo. Kuhajte tako, da žito popije vso vodo. Mehka zrnca ohladite toliko, da ne bodo več vroča. Po navodilih (glej Žitne kaše s surovimi sestavinami), nato dodajte obilo surovega masla in toliko surovega mleka, da je jed primerne gostote. V kašo stresite prej namočene rozine in druge želene sestavine. Med vedno dodajajte na koncu, v mlačno kašo. Jed pokrijte, da se okusi prepojijo in kaša ostane mlačna.

Ovsena kaša

Ovsa pred kuhanjem izjemoma ne namakamo, saj začne zrnje v vodi greniti. Kašo lahko pripravimo iz ovsenih kosmičev. Kupljeni kosmiči so praviloma že toplotno obdelani. Vržemo jih v vrelo vodo in pokuhamo nekaj minut do mehkega, tako da popijejo vso vodo. Če imate ovsena žitna zrnja, jih najprej nakosmičite s kosmičnikom, nato pa vrzite v krop in prav tako kuhajte do mehkega. Kašo ohladite, da ne bo več vroča. Po navodilih (glej Žitne kaše s surovimi sestavinami) dodajte obilo surovega masla in toliko surovega mleka, da je jed primerne gostote. Dodate lahko tudi nekaj kislega mleka in kašo več ur (npr. čez noč) pustite v hladilniku, da oves rahlo fermentira. Kisle kaše so zelo okusne, seveda pa je treba paziti, da fermentacija ni premočna. Če vam kisanje uide predaleč (vonj po alkoholu, pekoč občutek), je ne smete dajati otrokom. V mlačno (nikakor ne vročo) kašo dodajate tudi druge želene sestavine in na koncu še tekoč ali raztopljen med.

 

Jedi iz kislega testa

Kislo testo nastaja ob rahli fermentaciji polnozrnatih žit po različnih postopkih, ki se jih boste hitro naučili. Lahko se izurite v pripravi kislega kruha, še precej enostavnejša pa je priprava kislega testa za palačinke ali praženec. V kislem testu se hranilne snovi, ki jih človek iz polnovrednih žitnih zrn skorajda ne more izkoristiti (glej Fermentiranje), aktivirajo in postanejo prehransko uporabne. Pri uporabi bele moke to ni ne smiselno ne potrebno, saj prečiščena moka vsebuje le škrob brez najbolj uporabnih hranilnih snovi, vitaminov in mineralov (gre za t. i. prazne kalorije). Vzamemo polnozrnato moko ali sveže zmeljemo cela žitna zrna (npr. kamut, piro, stare sorte pšenice; gre za jedi iz glutenskih žit).Moki dodamo kislo mleko, ščep soli, nekaj mineralne vode in jajca, kot je običajno pri testu za palačinke. Ker je polnozrnato testo bolj krhko, pazimo, da ne uporabimo preveč mleka in jajc. Kisli medij (v tem primeru kislo mleko) mora opraviti svoje delo – v veliki meri bo razgradil žitni gluten, povečal dostopnost vitaminov in mineralov v žitih ter izboljšal prebavljivost. Da to dosežemo, mora testo v hladilniku počivati kakšnih 10–12 ur, na toplem pa približno pol manj časa. Testo torej pripravimo prejšnji večer in ga pustimo v hladilniku, če ga želimo speči za zajtrk.

Kamutove palačinke

Kamutova palačinka s skutnim nadevom, čokolado in smetano (Foto: osebni arhiv)
Kamutova palačinka s skutnim nadevom, čokolado in smetano (Foto: osebni arhiv)

Iz polnozrnate sveže mlete kamutove moke pripravimo testo za palačinke. Čez noč oz. 10–12 ur ga pustimo v hladilniku, da kamut rahlo fermentira. Palačinke iz kislega testa so nekoliko debelejše, testo je dokaj krhko in se rado natrga, zato jih pečemo v manjši ponvici. Kako tanke bomo uspeli pripraviti, je odvisno od veščine in pridobljenih izkušenj. Pečemo jih na kokosovem olju pri nizki temperaturi. Napolnimo jih lahko s skutnim ali orehovim nadevom, namažemo z medom, sladko smetano ali čokolado, ob kateremkoli nadevu pa jih lahko prelijemo s čokolado in postrežemo s sladko smetano.

Cesarski praženec

Kisli kamutov praženec je okusnejši zajtrk od običajnega iz bele moke. (Foto: osebni arhiv)
Kisli kamutov praženec je okusnejši zajtrk od običajnega iz bele moke. (Foto: osebni arhiv)

Iz enakega testa kot palačinke pripravimo rahlo kiselkast cesarski praženec. Ponev namažemo s kokosovim oljem in na tanko vlivamo testo. Počakamo da se zapeče,  ga po delih obrnemo in pečemo še na drugi strani. Z lopatico ga razkosamo in pečemo še toliko časa, da so koščki v sredici še mehki. Tako se ohrani več vitaminov. Če delamo večjo količino, pečene koščke sproti nalagamo s keramično skledo in pokrijemo, da se počasi ohlaja. Nato dodamo kose masla, ki se v toplem pražencu raztopijo. Maslo izboljša okus in doda pomembne vitamine. Primešamo dobro namočene in ožete rozine ali brusnice, na koncu pa mlačno jed prelijemo z nekaj medu. Vse skupaj nekajkrat obrnemo z večjo žlico. Če med ni tekoč, ga prej raztopimo v nekaj žlicah surovega mleka ali surove kisle smetane. Praženec postrežemo mlačen.