Sveže iztisnjeni zelenjavni sokovi so encimsko, vitaminsko in mineralno bogat, hranljiv in zdravilen pripravek (Foto: Depositphotos)

Pri zelenjavnih sokovih in njihovi izjemni prehranski in zdravilni vrednosti mislimo na sveže iztisnjene sokove iz naravno pridelanih rastlin, brez uporabe pesticidov in umetnih gnojil (te kemikalije povzročajo bolezen). Tudi če rastline niso povsem ekološke, je sočenje dober način uporabe, saj toksini večinoma ostanejo vezani v vlaknih, ki jih zavržemo.

Sveži sokovi niso koncentrirana živila, so veliko več. So tekoča encimsko bogata zdravilna hrana. So nekakšna naravna infuzija. Prebavijo se takoj, običajno že v četrt ure. Če iščete idealen vsakodnevni prehranski dodatek vitaminov in mineralov, izberite zelenjavni sok! Vsebuje najboljšo vodo, organsko vezano v živilu, ki se najlaže vsrka v celice (kar za nevezano vodo ne drži). Če jemo kuhano hrano, so vlaknine v surovi ali kuhani zelenjavi pomemben spodbujevalec prebave, sicer pa vitamine in minerale iz sveže surove zelenjave bistveno laže uporabimo, če vlaknine izločimo. Naravni sok je eliksir zdravja. Dr. Normal Walker, dolgoživi zdravnik, v knjigi Sveži sadni in zelenjavni sokovi opiše vrsto receptov, kateri sok uporabiti pri zdravljenju katere bolezni. Tudi če vam njegov način prehrane ni blizu, se vam bodo sočne zdravilne recepture morda priljubile.

Za sočenje potrebujete kakovosten sokovnik, centrifugalni (ki vrti rezilo) ali polžasti (kjer valj melje in iztiska). Za zelenjavo so primernejši polžasti. Imajo večji izkoristek, pri njih skoraj ni mašenja vlaken, sok manj oksidira (nastajanje pen). Za majhnega otroka bi manjše količine svežega soka lahko iztisnili tudi tako, da zelenjavo (npr. korenje) naribamo ali zmeljemo v multipraktiku ter ga iztisnemo skozi gazo.

Za sočenje zelenjave je najboljši polžasti sokovnik, ki zlahka opravi z vlakninami (Foto: osebni arhiv)

Najbolje je sočiti zelenjavo. Sadje bi morali zaužiti celo, saj so v njegovem soku visoke koncentracije sladkorja, to pa povzroča prekomerno izločanje inzulina in obremenjuje žlezo slinavko. Če iztiskate pomaranče, popijte s sokom znaten del pulpe (trdih delcev). Ne sočite grozdja, lubenic, hrušk in drugega sadja z visoko koncentracijo sladkorjev, saj lahko doživite inzulinski udar (hudo slabost). Seveda nekatere sadeže (plodove) sočimo: kumare, buče, paradižnik… Sočimo tudi korenine, a zmerno, saj imajo lahko precej sladkorja.

Priprava: Zelenjavo in sadeže operemo, odrežemo oksidirane dele (rjave ali nagnite). Praviloma ne lupimo, le narežemo na ustrezno velike dele, da jih sokovnik sprejme. Kakovosten (polžasti) sokovnik lahko pulpo, ki ostane pri sočenju, sprejme še enkrat do dvakrat in iz nje iztisne dodatno količino soka. S tem bo v soku sicer nekoliko več gostejših delcev.

Uporaba: Sok popijemo takoj. V stiku z zrakom hitro oksidira. Če ga nismo vajeni, začnemo le z enim decilitrom. Primerna dnevna količina za odraslo osebo je 2-3 dl, nekateri pa pijejo tudi bistveno več ali večkrat dnevno, odvisno od načina prehrane in morebitnih zdravstvenih težav. Zelenjavni sokovi bolj ali manj grenijo, lahko jih osladimo z eno žlico nesegretega medu na liter soka. S pomočjo medu sok tudi kratkotrajno naravno konzerviramo. Dodatek nesegretega medu ne moti delovanja slinavke, saj se skoraj ves med spremeni v prebavne encime. Za boljši izkoristek vitaminov in mineralov v soku pojemo tudi žlico maščob (surove kisle smetane, hladno stisnjenega lanenega olja ipd.). Nekatere hranilne snovi v soku so namreč topne le v maščobah.

Shranjevanje: Sočimo lahko za sproti in za nekaj dni vnaprej. Iztisnjeni sok za 2-3 dni konzerviramo z nesegretim medom (ena velika žlica na liter soka). Po 3-4 dneh sok začne fermentirati, kar sicer ni škodljivo, lahko pa sproži močne čistilne reakcije, ki jih občutimo kot simptome. Steklene kozarčke nalijemo do vrha, da bo zraka v njih čim manj (prostora pustimo za 1-2 žlici tekočine), trdno jih zapremo in postavimo v hladilnik. Kakšno uro pred pitjem sok vzamemo iz hladilnika.

Sok zelene

Sokova zelene in korenja sta osnovna in blaga sveže iztisnjena zelenjavna sokova, lahko ju mešamo med seboj ali z drugo zelenjavo (Foto: Depositphotos)

Je eden prehransko najvrednejših sveže iztisnjenih sokov. Zelena je dragocen vir naravnega natrija oz. soli, vezanih v organski vodi surovega živila. Običajno uporabljamo stebelno zeleno, lahko pa tudi navadno, ki naredi sok močnejši in jo rabimo manj. Naravne soli v zeleni nam pomagajo raztapljati organski kalcij, da se laže vsrka, pomembne pa so tudi za tvorbo prebavnih sokov in druge prebavne procese. Poleti nam zelenin sok pomaga laže prenašati vročino. Vsebuje tudi železo in obilo magnezija, ki sta ključna možganska minerala, zato ta sok gradi in uravnava živčni sistem.

Korenčkov sok in tigrovo mleko

Iztisnjeni sok korenja odlično vpliva na zdravljenje črevesja in čiščenje jeter. Zdravi čire, vnetja in okužbe prebavil, vnetja oči in grla, živčni sistem idr.. Znan je kot podpora pri zdravljenju raka s hrano. Spodbuja apetit. Če mu dodamo surovo mleko (kravje, kozje ali kakšno drugo), mu pravimo »tigrovo mleko«. Tudi tak se uporablja v protokolih prehranskega zdravljenja, predvsem za sanacijo črevesja in imunskega sistema. Korenčkov sok je koristen pri prehranskem zdravljenju nevroloških motenj, npr. avtističnega spektra. Dodatek žlice surovih maščob izboljša vsrkanje mineralov, topnih v maščobah. Včasih koža ob rednem uživanju korenčkovega soka porumeni (npr. na dlaneh), kar je znak, da je sok sprožil čiščenje jeter. Je odličen napitek za noseče in doječe matere.

Sok iz kumar

Kumarični sok deluje proti revmatizmu, čisti ledvice in kožo, krepi rast last (Foto: Depositphotos)

Je naravni diuretik, spodbuja čiščenje ledvic, čisti kožo, odstranjuje sečno kislino in zato deluje proti revmatizmu, pospešuje rast in zdravje las ter nohtov, preprečuje vnetje dlesni, pomaga uravnavati krvni tlak idr.. Vsebuje precej silicija, ki odstranjuje živčni strup aluminij. Dr. Norman Walker v knjigi priporoča, da hkrati s kumaricami sočimo korenje, solato in špinačno.

Sok iz rdeče pese

Nekateri mislijo, da je v rdeči pesi veliko železa. To ne drži povsem, toda v njenem sveže iztisnjenem soku so minerali take kakovosti, da intenzivno spodbujajo tvorbo rdečih krvničk. Ker se proizvodnja krvi izboljša, se lahko okrepi celotno telo. Ta sok čisti jetra, ledvice, žolčnik, pospešuje delovanje limfe, uravnava telesno temperaturo (uporaben je za naravno zniževanje vročine) idr.. V kombinaciji s korenčkovim sokom ga dr. Norman Walker posebej priporoča ženskam z motnjami menstrualnega ciklusa ali v menopavzi. Sočimo gomolje in liste. Če soka niste vajeni, začnite z majhnimi količinami in povečujte. Najbolje ga je mešati še z drugo zelenjavo. Velike količine namreč sprožijo močno čiščenje jeter (nelagodje, slabost, vrtoglavico). Urin je po pitju svežega pesinega soka obarvan rdečkasto.

Mešani zelenjavni sok za vsak dan

Sok surove rdeče pese pospešuje tvorbo krvi, čisti jetra in ledvice, uravnava telesno temperaturo (Foto: Depositphotos)

Osnova tega soka sta zelena in korenje, dodajte pa mu še drugo zelenjavo, ki jo imate na razpolago. Ne pozabite na peteršilj, v zmerni količini, saj ima močan učinek (peteršilja ne sočimo samega, noseče in doječe matere pa naj ga v sokove dodajo le malo!). Peteršilj je diuretik, pomaga odvajati vodo in preprečuje otekanje, vpliva na zdravje oči (na vnetja, sivo mreno idr.), čisti ledvične in žolčne kamne, podpira delovanje živčnega sistema, uravnava menstruacijo idr.. Moj »klasični« dnevni zelenjavni sok okvirno sestavljajo:

  • 30% zelene, stebelne ali navadne (listi in gomolji)
  • 20% korenja (rdeče in rumeno)
  • 15% peteršilja (listi in korenine)
  • 15-30% buč (izobilje cinka, ključnega možganskega minerala)
  • 0-15% kumar (občasno)
  • gomolj rdeče pese (občasno)
  • listi solate ali cikorije (občasno)
  • nekaj špargljevih stebel (v sezoni; močan diuretik, ne sočite večjih količin, vsebuje toksine!)
  • nesegreti med (ena velika žlica na liter soka)

Takoj popijem 2-3 dl, preostalo shranim v kozarčkih za dva do tri dni (glej Shranjevanje).

Paradižnikov sok

Sveže iztisnjen paradižnikov sok deluje protivnetno in odnaša strupene snovi iz telesa (Foto: Depositphotos)

Sveže iztisnjen paradižnikov sok je protivneten in osvežilen napitek, hrana in zdravilo. Vsekakor si ga privoščite, če zbolite. Naravno vzgojena surova rdeča (tudi oranžna) hrana delujejo protivnetno. Sok podpira proces odnašanja strupenih in vnetnih snovi. Vsebuje obilo organsko vezanih soli, pa tudi precej kalcija in magnezija. Če nimate sokovnika, paradižnikov sok pripravite s paličnim mešalnikom ali blenderjem, tako da narezan sadež utekočinite. Izogibajte se industrijskih paradižnikovih sokov, ki so pasterizirani in vsebujejo konzervanse, zakisajo telo in ga ne zdravijo. Izogibajte se tudi umetno vzgojenega paradižnika iz supermarketov, ki je zrasel v raztopini strupenih kemičnih gnojil. Izven sezone se paradižnikovemu soku odpovejte, sočite druga sezonska živila.

Sok z minerali za možgane

Če imate šibek živčni sistem, moteno delovanje možganov ali simptome avtističnega spektra (npr. motnje koncentracije, pozornosti, učenja, govora, ravnotežja,…), s svežimi sokovi dnevno vnašajte prepotrebne možganske minerale. Najpomembnejši so magnezij, cink, jod, železo, selen in baker. Pri odstranjevanju aluminija iz možganov je ključen tudi silicij. Te minerale v izobilju najdemo v soku nekaterih rastlin. Sok za podporo možganom sestavljajo:

  • korenje (zdravi črevesje, ki je neposredno povezano z zdravjem možganov)
  • zelena – stebelna ali navadna (vsebuje predvsem veliko magnezija)
  • peteršilj (podpira živčni sistem, uporabite ga manj kot zelene, je izjemno močan; nosečnice in doječe matere v zelo majhnih količinah)
  • bučke (obvezna sestavina, saj vsebuje veliko cinka)
  • kumare (lahko občasno; zaradi vsebnosti silicija čistijo aluminij iz telesa)
  • voda namočenih morskih alg (npr. dulse ali kelp nekaj ur namakate v malo vode, da izločijo jod, precedite, rjavo jodovo vodo pa dodajte sveže iztisnjenemu soku)
  • morska voda iz sveže odprtih školjk (vsebuje obilo »možganskih« mineralov za obnovo možganskih celic; dodajte jo soku, če je mogoče)
  • žlica surovih maščob (npr. surove kisle smetane ali hladno stisnjenega lanenega olja, da telo uporabi tudi snovi, topne v maščobah)

Sok pripravimo po trenutnih zmožnostih. Možgani veliko laže uporabijo minerale iz surovih živil. Majhni otroci zelenjavnih sokov nimajo zelo radi zaradi vsebnosti grenčin. Otroci tudi slabše vsrkavajo snovi iz zelenjavnih sokov, zato jim morda ne bodo koristili tako zelo kot odraslim. Če menite, da jih potrebujejo kot podporo zdravljenju, ponudite majhno količino, sprva morda le nekaj žličk.

Sok za čiščenje težkih kovin

Koriander, znan tudi kot kitajski peteršilj, je občutljivejši od našega avtohtonega peteršilja, a vzgojite ga lahko tudi na domačem vrtu (Foto: Depositphotos)

Koriander (angl. coriander, cilantro) je zdravilna zel, kakršnih na tem planetu ni veliko. Je ena redkih, ki prehaja krvno-možgansko pregrado in lahko iz možganov odstranjuje najnevarnejše težke kovine, npr. živo srebro. To lastnost po vsem svetu uporabljajo praktiki zdravljenja s hrano. Če ga vzgojite na domačem vrtu ali v lončku, ga lahko dodate zelenjavnemu soku za možgane. Nikoli ga ne sočite samega, vedno ga dodajte drugi zelenjavi in to v majhnih količinah! Uporabite denimo velik šop zelene, pol manjši šop peteršilja in še pol manj koriandra ali le nekaj večjih vejic. Dodajte bučko ali dve in občasno kumaro, po želji korenje. Tak sok vedno popijte z žlico surove maščobe (npr. kisle smetane ali hladno stisnjenega lanenega olja). Ne uživajte ga redno, ampak denimo tri dni zapored, nato pa vsaj teden dni ne. Hkrati s sokom morate prek dneva nujno zaužiti več majhnih porcij surove skute, ki ste ji vmešali enako količino surove kisle smetane (pripravite si ju v skodelico in pojejte žlico do dve vsake pol ure). Če skute nimate, morate v dneh, ko pijete tak sok, piti namočeno glino (glej Glina) ali uživati alge klorele (preverjene kakovosti). V istem dnevu lahko kombinirate več pripravkov. Glino ali alge pijte še več dni po prenehanju pitja soka s koriandrom. Omenjene snovi (surova maščoba, surova skuta, namočena glina, alga klorela) vežejo najnevarnejše težke kovine in jih odnašajo iz telesa. Brez njih se nam lahko pojavijo različni neprijetni nevrološki simptomi (glavoboli, nervoze, motnje koncentracije in spomina, občutljivost na svetlobo, bolečine v vratu in hrbtu idr.); težke kovine bodo začele krožiti po krvi in se ne bodo mogle izločiti. Ponovno se bodo uskladiščile v telesu. Pred pitjem sokov s svežim koriandrom se poučite o protokolih izločanja težkih kovin (npr. Klinghartd Neurotoxin Ellimination Protocol) ali proces izvajajte z usposobljenim zdravnikom, zdravilcem oz. prehranskim strokovnjakom. Vedno sledite navodilom, da se zavarujete pred posledicami prekomernega izločanja nevarnih strupov. Za blažje čiščenje težkih kovin, posebej živega srebra, jedem redno dodajajte nasekljane koriandrove liste (so zelo močnega vonja in okusa in jih potrebujete zelo malo) ali zmleta koriandrova semena (kupite jih kot organsko pridelano zrnje oz. mleto začimbo).