Avtorica: Natasha Campbell-McBrid, dr. med., nevrologinja in prehranska strokovnjakinja

Umetnost medicine je v zabavanju pacienta med tem, ko narava pozdravi bolezen. — Voltaire

Mediji nas zavajajo, da nobena raven holesterola ni dovolj nizka, v resnici pa brez holesterola ne moremo živeti. Holesterol v svežem (surovem) mleku, smetani, siru, jajcih, ribah, rakih in drugi hrani zdravi imunski sistem in hrani možgane. (Foto: Shutterstock)

Holesterol je v našem modernem svetu postal skorajda kletvica. Zahvaljujoč promotorjem prehransko-srčne hpoteze vsi »vemo«, da je holesterol »zlo« in da se je proti njemu treba boriti na vsakem koraku. Če verjamete množičnim medijem, lahko pomislite, da preprosto nobena raven holesterola ni dovolj nizka. Če ste dosegli določeno starost, vas bodo verjetno napotili na testiranje holesterola v krvi. Če bodo ugotovili, da presega okoli 200mg/100ml (5.1 mol/l), vam bodo morda predpisali »holesterolno tabletko«. Milijoni ljudi po vsem svetu jemljejo to tabletko v prepričanju, da tako dobro skrbijo za svoje zdravje. Toda ne zavedajo se, kako zelo daleč od resnice je tako ravnanje. Resnica pa je, da ljudje ne moremo živeti brez holesterola. Poglejmo, zakaj.

Naša telesa so zgrajena iz milijard celic. Skoraj vsaka celica ves čas našega življenja neprestano tvori holesterol. Zakaj? Ker je holesterol sestavni del vsake celice vsakega organa. Holesterol je integralni in zelo pomememben sestavni del celičnih membran, ki obdajajo vsako našo celico, pa tudi membran, ki obdajajo vse organele znotraj same celice. In kaj holesterol tam počne? Vrsto reči.

Strukturna celovitost

Najprej, nasičene maščobe in holesterol celičnim membranam dajejo ustrezno trdnost – brez njih bi celice postale mlahave in preveč tekoče. Če ljudje v celičnih membranah ne bi imeli holesterola in nasičenih maščob, bi bili videti kot velikanski črvi ali polži. Ne govorim o nekaj molekulah holesterola tu in tam. V številnih celicah je skoraj polovica celične membrane zgrajene iz holesterola. Različne vrste celic v telesu potrebujejo različne količine holesterola, odvisno od njihove funkcije in namena. Pri celicah, ki so del zaščitnih pregrad, je holesterola veliko, da postanejo močne, čvrste in odporne na vdore. Celice ali celični organeli, ki morajo biti mehki in bolj tekoči, so zgrajeni iz manj holesterola.

Sposobnost holesterola in nasiščenih maščob, da okrepijo in utrdijo telesna tkiva, je uporabna za naše ožilje, posebej za žile, ki morajo vzdržati visok pritisk in turbulence krvnega pretoka. Tu gre predvsem za velike ali srednje arterije na mestih, kjer se delijo ali zvijajo. Kri, ki močno udarja skoznje, jih prisili, da v membranah zgradijo plast holesterola in nasičenih maščob, zaradi česar so močnejše, odpornejše in bolj rigidne. Te plasti holesterola in maščob imenujemo tudi maščobne črte. So povsem normalen pojav in nastajajo v vsakem od nas od rojstva in včasih celo še preden se rodimo. Številne domorodne populacije širom sveta, ki ne poznajo srčnih bolezni, imajo tako pri starih kot pri mladih, vključno z otroci, v žilah veliko maščobnih črt. Ti sloji ne napovedujejo, da bo prišlo do bolezni, imenovane ateroskleroza.

Maščobe, ki rešujejo življenja

Če so dojenčki prikrajšani za holesterol, imajo lahko težave v razvoju možganov in vida, zato je v materinem mleku poseben encim, ki omogoča stoodstotno vsrkanje holesterola. (Foto: Depositphotos)

Vse celice v naših telesih morajo med seboj komunicirati. Kako to počno? Uporabljajo beljakovine, ki so vgrajene v celične membrane. Kako so te beljakovine pritrjene na membrano? S pomočjo holesterola in nasičenih maščob! Holesterol in trdne nasičene maščobne kisline tvorijo t. i. lipidne rafte (splave), majhne domove za vsako beljakovino v membrani, od koder ta opravlja svojo funkcijo. Brez holesterola in nasičenih maščob naše celice ne bi mogle medsebojno komunicirati ali opravljati prenosa najrazličnejših molekul v celice in iz njih. Naša telesa tedaj ne bi mogla delovati tako, ko delujejo. Človeški možgani so posebej bogati s holesterolom: okoli 25 odstotkov vsega holesterola v telesu predstavlja holesterol v možganih. Vsaka celica in vsaka struktura v možganih in preostalem živčnem sistemu potrebuje holesterol, ne le za lastno izgradnjo, temveč tudi za izvajanje številnih funkcij. Tako pri plodu kot pri novorojenem otroku razvijajoči se možgani in oči porabljajo velike količine holesterola. Plod, ki v materinici ne dobi dovolj holesterola, se lahko rodi s kongenitalno nepravilnostjo, imenovano kiklopovo oko.(1)

Veliko holesterola zagotavlja materino mleko. Celo več, v materinem mleku so specifični encimi, s pomočjo katerih lahko dojenčkov prebavni trakt vsrka skoraj sto odstotkov razpoložljivega holesterola, kajti razvijajoči možgani in oči dojenčka potrebujejo res velike količine te snovi. Otroci, ki so v prvem letu prikrajšani za holesterol, lahko razvijejo slabši vid in možgani jim lahko delujejo slabše. Proizvajalci nadomestnega mleka za dojenčke se tega dejstva zavedajo, toda ker sledijo anti-holesterolni dogmi, izdelujejo mlečne formule, ki so tako rekoč brez holesterola.

Ključna možganska snov

Ena od snovi, ki je najbolj v izobilju v možganih in nasploh v živčnem sistemu, je maščobna snov, imenovana mielin. Mielin – podobno kot izolacijska zaščita okoli električne žice – ovije vsako živčno celico in vsako živčno vlakno. Poleg izolacije je njegova vloga hranjenje in začita vsake najmanjše strukture naših možganov in celotnega živčnega sistema. Pri ljudeh, ki začno izgubljati mielin, se razvije bolezen multipla skleroza. Kar 20 odstotkov mielina je holesterol. Če se začnete vpletati v sposobnost telesa, da tvori holesterol, s tem ogrožate možganske strukture in živčni sistem. Sinteza mielina je v možganih tesno povezana s sintezo holesterola. V moji klinični praksi hrana z visoko vsebnostjo holesterola in živalskih maščob velja za zelo bistveno zdravilo za osebo, ki trpi zaradi multiple skleroze. Ena najčudoviteljših sposobnosti, s katero smo obdarjeni ljudje, je naša sposobnost pomnjenja – človeški spomin. Kako oblikujemo spomin? Tako, da možganske celice vzpostavijo medsebojne stike, ki jih imenujemo sinapse. Bolj zdrave sinapse tvorijo možgani, bolj je človek mentalno sposoben in inteligenten. Znanstveniki so odkrili, da je tvorba sinaps skoraj povsem odvisna od holesterola, ki ga možganske celice izdelujejo v obliki, imenovani apolipoprotein E. Brez prisotnosti tega dejavnika ne morejo nastajati sinapse in brez njih se ne bi mogli ne učiti niti si zapomniti. Izgubljanje spomina je eden od stranskih učinkov zdravil za zniževanje holesterola.

Na svoji kliniki videvam naraščajoče število ljudi z izgubo spomina, ki jemljejo tabletke za zniževanje holesterola. Dr. Duane Graveline, dr. med., nekdanji znanstvenik in astronavt ameriške vesoljske agencije NASA, je med jemanjem holesterolnih tabletk utrpel precejšnjo izgubo spomina. Svoj spomin je uspel rešiti tako, da je prenehal z jemanjem teh tablet in začel jesti veliko hrane, bogate s holesterolom. Svoje izkušnje je opisal v knjigi Lipitor: Thief of Memory; Statin Drugs and the Misguided War on Cholesterol (Lipitor: Tat spomina; Statinska zdravila in zgrešena vojna proti holesterolu). Znanstveni poskusi so pokazali, da prehranski holesterol v svežih jajcih in drugi hrani, bogati s holesterolom, pri starejših ljudeh izboljšuje spomin. Po mojih kliničnih izkušnjah potrebuje vsak človek, ki ima težave z izgubljanjem spomina ali težave z učenjem, vsak dan obilo tovrstne hrane, da bi se pozdravil.

Nujen produkt našega telesa

Na svoji kliniki videvam naraščajoče število ljudi z izgubo spomina, ki jemljejo tabletke za zniževanje holesterola. (Foto: Depositphotos)

Hrana pomaga našemu telesu pri zagotavljanju holesterola, saj mu tako ni treba preveč trdo delati, da bi ga ustvarilo samo. Mnogo ljudi se ne zaveda, da večina holesterola v našem telesu ne pride iz hrane! Telo holesterol izdeluje samo, ko ga potrebuje. Znanstvene študije so prepričljivo pokazale, da prehranski holesterol nikakor ne vpliva na raven holesterola v krvi. Zakaj? Zato, ker je holesterol tako bistven del človeške fiziologije, da ima telo lasten učinkovit mehanizem, s katerim drži ustrezno raven holesterola v krvi.

Ko jemo več holesterola, ga telo tvori manj, ko jemo manj holesterola, pa ga telo tvori več. Telo lahko kot surovino za izdelavo holesterola uporabi ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, kar pomeni, da se lahko za tvorbo holesterola uporabijo tudi testenine in kruh, ki ste ju pojedli. Ocene kažejo, da pri povprečnem človeku telo tvori 85 odstotkov holesterola v krvi samo, le 15 odstotkov ga dobi iz hrane. Tudi če religiozno sledite prehrani, v kateri ni nobenega holesterola, boste imeli v svojem telesu veliko holesterola. Zdravila za zniževanje holesterola pa so povsem druga zadeva! Ta se vpletajo v sposobnost telesa, da tvori holesterol, in resnično znižajo količino holesterola, ki je telesu na razpolago.

Nevarnosti nizkega holesterola

Če ne jemljemo zdravil za zniževanje holesterola, večini od nas ni treba posebej skrbeti. So pa ljudje, ki zaradi določenega razloga niso zmožni tvoriti dovolj holesterola. Nagnjeni so k čustveni nestabilnosti in vedenjskim težavam. Nizke ravni holesterola v krvi so rutinsko beležili pri zločincih, ki so zagrešili umore in druga nasilna kazniva dejanja, pri ljudeh z agresivnim in nasilnim značajem, pri ljudeh, nagnjenih k samomorom, in pri ljudeh z agresivnim družbenim vedenjem in nizko samokontrolo. Rada bi ponovila svarilo pokojnega profesorja z Oxforda Davida Horrobina: »Množično zniževanje holesterola utegne populacijo voditi v splošno spremembo trenda v smeri nasilnejših vzorcev vedenja. Večinoma povečano nasilje ne bo povzročalo smrti, ampak bo privedlo do več agresije v službi in družini, pogostejših zlorab otrok, več pretepanja žensk in na splošno več nesrečnih ljudi.«

Ljudje, pri katerih telo ni sposobno tvoriti dovolj holesterola, potrebujejo obilo hrane, bogate s holesterolom, da bi svojim organom zagotovili to življenjsko nujno snov. Za kaj vse še potrebujemo ves ta holesterol?

Sistem žlez z notranjim izločanjem

Žleze z notranjim izločanjem, natančneje nadledvične in spolne žleze, so organi, ki so – takoj za možgani – najbolj lačni holesterola. T e žleze tvorijo steroidne hormone. Iz holesterola so narejeni steroidni hormoni: testosteron, progesteron, pregnenolon, androsteron, estron, estraidol, kortikosteron, aldosteron in drugi. Ti hormoni zagotavljajo nešteto funkcij v telesu, od uravnavanja prebave, tvorbe energije, vsrkanja mineralov, razvoja možganov, mišic in kosti, do uravnavanja vedenja, čustev in razmnoževanja. V sodobnem stresnem življenju porabimo veliko teh hormonov, kar vodi v stanje »adrenalne izčrpanosti«. To bolezen pogosto odkrijejo naturopati in terapevti. Za adrenalno izčrpanost je na trgu vrsta zeliščnih pripravkov, toda najpomembnejši terapevtski ukrep je, da svojim nadledvičnim žlezam zagotovite obilo prehranskega holesterola.

Brez holesterola ne bi mogli imeti otrok, kajti iz holesterola je zgrajen vsak splolni hormon v našem telesu. Pošten delež epidemije neplodnosti lahko pripišemo vladavini prehransko-srčne hipoteze. Bolj zagreti smo postajali v boju proti živalskim maščobam in holesterolu, z več težavami smo se morali soočiti na področju normalnega spolnega razvoja, plodnosti in razmnoževanja. Okoli tretjina zahodnih moških in žensk je neplodnih in čedalje večje število naših mladostnikov odrašča z motnjami delovanja spolnih hormonov. Te nenormalnosti vodijo v mnoge psihične težave.

Nedavne študije so »odkrile«, da uživanje polnomastnih mlečnih izdelkov pozdravi neplodnost žensk.(2) Raziskovalci so ugotovili, da so ženske, ki pijejo polnomastno mleko in jedo mlečne izdelke, ki vsebujejo veliko maščob, bolj plodne od tistih, ki se držijo manj mastnih izdelkov. Dr. Jorge Chavarro s Harvarske šole javnega zdravja (Harvard School of Public Health), vodja omenjene študije, poudarja: »Ženske, ki želijo zanositi, bi morale preučiti svojo prehrano. Razmisliti bi morale o zamenjavi manj mastnih mlečnih izdelkov s tistimi z veliko maščob, na primer posneto mleko zamenjati s polnomastnim mlekom in uživati smetano, ne pa nemasten jogurt.«

Jetra in uravnavanje vitaminov

Kožnega raka, za katerega krivijo sončenje, v resnici povzročajo trans maščobe iz rastlinskih olj in margarin, kemikalije v kremah za sončenje in drugi toksini, ki jih telo odlaga in shranjuje v koži. (Foto: Shutterstock)

Eden najbolj delovnih organov v telesu z vidika proizvodnje holesterola so naša jetra, saj uravnavajo raven holesterola v krvi. Jetra veliko holesterola namenijo tudi za tvorbo žolča. Da, žolč je narejen iz holesterola. Brez žolča ne bi mogli prebavljati in vsrkavati maščob in vitaminov, topnih v maščobah. Žolč maščobe emulzificira; z drugimi besedami to pomeni, da jih zmeša z vodo, tako da prebavni encimi lahko pridejo do njih. Večina žolča se po tem, ko opravi svoje delo, v prebavnem sistemu ponovno vsrka in vrne v jetra, kjer se reciklira. Pravzaprav naše telo reciklira 95 odstotkov žolča. Gradniki te snovi, med katerimi je tudi holesterol, so za telo preveč dragoceni, da bi jih kar zavrglo. Narava ne počne ničesar brez dobrega razloga. Že samo ta primer skrbnega recikliranja holestrola bi nam moral povedati več kot dovolj o njegovem pomenu za naše telo!

Žolč je bistven za vrsrkanje vitaminov, topnih v maščobah. To so vitamin A, vitamin D, vitamin K in vitamin E. Brez njih ne moremo živeti. Poleg zagotavljanja, da maščobotopne vitamine prebavimo in pravilno vsrkamo, holesterol deluje tudi kot glavni gradnik enega od njih – vitamina D. Vitamin D nastane iz holesterola v naši koži, če je koža izpostavljena soncu. V delih leta, ko ni veliko sončne svetlobe, lahko ta vitamin dobimo iz hrane, bogate s holesterolom: olja jeter polenovke, rib, školjk, masla, masti in jajčnih rumenjakov. Zgrešen strah pred soncem, ki se je pojavili šele nedavno, je skupaj z izogibanjem hrane, bogate s holesterolom, v Zahodnem svetu ustvaril epidemijo pomanjkanja vitamina D.

Razen sončne svetlobe in hrane, bogate s holesterolom, na žalost ne obstaja noben drug primeren način, da dobimo vitamin D. Seveda, obstajajo prehranski dodatki, toda večina teh vsebuje vitamin D2, ki ga pridobivajo z obsevanjem gob in drugih rastlin. Ta vitamin ni enak naravnemu vitaminu D. Ne deluje tako učinkovito in z njim se zlahka zastrupimo. Pravzaprav so skoraj vsi zabeleženi primeri zastrupitve z vitaminom D taki, kjer je bil uporabljen sintetični vitamin D2. Z naravnim vitaminom D, ki ga dobimo prek sončne svetlobe in hrane, bogate s holestrolom, je zastrupitev skoraj nemogoča, saj telo ve, kako ravnati s presežki naravnih snovi. Kako ravnati s presežki sintetičnega vitamina D2, pa telo ne ve.

Narava je vitamin D ustvarila tako, da deluje v timu z drugim maščobotopnim vitaminom, t.j. vitaminom A. Zato bo hrana, bogata z enim od njiju, veretno bogata tudi z drugim. Če pijemo na primer ribje olje (iz jeter polenovke), lahko hkrati dobimo oba vitamina. Ko se staramo, znatno upada naša sposobnost tvorbe vitamina D prek kože pod vplivom sončne svetlobe. Uživanje hrane, bogate z vitaminom D, je zato še posebej pomembna za starejše ljudi. Sicer pa je čudovit, zdrav in prijeten način, prek katerega si priskrbimo dobro zaloga vitamina D, sončenje. Kožnega raka, za katerega krivijo sončenje, v resnici ne povzroča sonce. Povzročajo ga trans maščobe iz rastlinskih olj in margarin ter drugi toksini, ki jih telo odlaga in shranjuje v koži. Tudi nekatere kreme za sončenje z zaščitnimi filtri vsebujejo kemikalije, ki dokazano povzročajo kožnega raka. (3)

Zdravje imunskega sistema

Pred odkritjem farmacevtskih antibiotikov je bilo običajno zdravilo za tuberkulozo vsakodnevna mešanica surovih jajčnih rumenjakov in sveže smetane. (Foto: Depositphotos)

Holesterol je bistven za to, da naš imunski sistem ustrezno deluje. Tako poskusi na živalih kot študije pri ljudeh kažejo, da se imunske celice zanašajo na holesterol pri obrambi, tedaj ko telo branijo pred okužbami, pa tudi pri samopopravilu, ki ga potrebujejo po takem spopadu. Poleg tega se holesterol LDL (low-density lipoprotein holesterol), imenovan tudi »slab« holesterol, neposredno veže na nevarne bakterijske toksine in jih onesposobi, tako da v telesu ne morejo povzročiti škode. Razširjena bakterija Staphylococcus aureus izloča enega od najbolj smrtonosnih strupov, ki povzroča pogosto bolnišnično okužbo MRSA (okužbo s stafilokokom, odpornim na antibiotik meticilin). Njen toksin lahko dobesedno raztopi rdeče krvne celice. V prisotnosti holesterola LDL pa se to ne zgodi. Ljudje, ki postanejo žrtev tega toksina, imajo nizke ravni holesterola v krvi. Zabeleženo je, da so ljudje z visoko ravnijo holesterola varni pred okužbami; imajo štirikrat nižje tveganje za AIDS, redkeje dobijo prehlad in po okužbah si hitreje opomorejo kot ljudje z »normalnim« ali nizkim holesterolom v krvi.

Ljudje z nizkim krvnim holesterolom so nagnjeni k najrazličnejšim okužbam, ko do njih pride, so bolni dlje časa, imajo pa tudi večje tveganje, da bodo zaradi okužb umrli. Potrjeno je, da prehrana, bogata s holesterolom, izboljša okrevanje teh ljudi ob okužbah. Vsak človek, ki trpi za akutnim ali kroničnim vnetjem, mora torej zaužiti živila z veliko holesterola, da bi okreval. Olje jeter polenovke (angl. cod liver oil) kot najbogateljši vir holesterola (takoj za kaviarjem) že dolgo slovi kot najboljše zdravilo za imunski sistem. Kdor je seznanjen s staro medicinsko literaturo, vam bo povedal, da je bila vse do odkritja antibiotikov običajno zdravilo za tuberkulozo vsakodnevna mešanica surovih jajčnih rumenjakov in sveže smetane.

Spreminjajoča se raven holesterola v krvi

Vprašanje je, zakaj imajo nekateri ljudje v krvi več holesterola kot drugi in zakaj ima posameznik lahko različne ravni holesterola v različnih urah dneva? Zakaj je naša raven holesterola različna v različnih letnih časih? Pozimi se dvigne in poleti zniža. Zakaj se pri ljudeh, ki so prestali operacijo, holesterol v krvi požene v nebo? Zakaj holesterol v krvi poraste, kadar prestajamo kakšno okužbo? Zakaj poraste po zobozdravstvenem posegu? Zakaj se poviša, ko smo pod stresom? In zakaj postane spet normalen, ko smo sproščeni in se počutimo dobro? Odgovor na vsa ta vprašanja je naslednji: holesterol je za naše telo zdravilna snov. Kadar je telo pred nalogo, da mora nekaj pozdraviti, izdeluje holesterol in ga pošilja na mesto, kjer je prišlo do škode. Škoda na različnih telesnih tkivih varira v odvisnosti od dela dneva, vremena, letnega časa in izpostavljenosti najrazličnejšim vplivom okolja. Zato v telesu varira tudi tvorba holesterola.

Ker se o holesterolu običajno razpravlja v povezavi z boleznijo in ateroskerozo, poglejmo krvne žile. Njihove notranje stene so pokrite s plastjo celic, imenovanih endotelij. Vsakršna nevarna snov, ki smo ji izpostavljeni, bo končala v našem krvnem obtoku, ne glede na to, ali gre za strupeno kemikalijo, kužni organizem, prosti radikal ali kaj drugega. Ko je ta snov že v krvi, kaj bo najprej napadla? Endotelij, seveda. Endotelij nemudoma pošlje sporočilo jetram. Kadarkoli naša jetra prejmejo sporočilo, da je nekje v našem ožilnem sistemu prišlo do poškodbe endotelija, zaženejo svoj mehaniezm in na mesto poškodbe pošljejo pošiljko holesterola, imenovano holesterol LDL. Ker ta holesterol potuje od jeter proti poškodbovanemu mestu v obliki LDL, naša »znanost« v vsej svoji modrosti holesterol LDL imenuje »slab« holesterol. Ko se poškodba pozdravi in se holesterol umika, potuje v nasprotni smeri v obliki holesterola HDL (high-density lipoprotein holesterol). Ker ta holesterol potuje stran od arterij proti jetrom, ga zgrešena »znanost« imenuje »dober« holesterol. To je tako, kot bi rešilni avtomobil, ki pelje iz bolnišnice k bolniku, imenovali »slab rešilni avtomobil«, drugega, ki pelje od bolnika nazaj v bolnišnico, pa »dober rešilni avtomobil.«

Situacija je postala še bolj trapasta. Najnovejša zadeva, ki jo je »odkrila« znanost, je namreč ta, da vsak LDL holesterol ni tako slab. Večina naj bi ga bila v resnici dobrega. Zdaj nam torej pravijo, da je del holesterola LDL »dober slab holesterol«, njegov preostali del pa je »slab slab holesterol«.

Čudovita zdravilna snov

Svež jajčni rumenjak in maslo sta odličen vir zdravilnega holesterola; kemično iznakaženi jajčni praški in margarine pa so škodljivi za zdravje, saj vsebujejo kemično iznakažen holesterol. (Foto: Depositphotos)

Zakaj jetra pošiljajo holesterol na mesto poškodbe? Zato, ker telo ne more počistiti okužbe, odstraniti toksičnih elementov in pozdraviti ran brez holesterola in maščob. Vsakršno zdravljenje vključuje rojstvo, rast in delovanje na tisoče celic: imunskih celic, endotelijskih celic in mnogih drugih. Ker so te celice v znatni meri zgrajene iz holesterola in maščob, ne morejo nastati in rasti brez dobre zaloge teh snovi. Ko so celice poškodovane, za svoje popravilo potrebujejo holesterol in maščobe. Znanstveno dejstvo je, da vsakršno brazgotinsko tkivo vsebuje dobro mero holesterola.(4) Še eno znanstveno dejstvo je, da holesterol v telesu deluje kot antioksidant, ki odpravlja škodo, povzročeno s prostimi radikali.(5) Kakršnakoli rana vsebuje obilo prostih radikalov, saj imunske celice te zelo reaktivne molekule uporabljajo za uničevanje mikrobov in toksinov. Presežek prostih radikalov je treba nevtralizirati, holesterol pa je ena od naravnih snovi, s katero lahko dosežemo ta cilj.

Ko pride do operacije, so tkiva prerezana in številne majhne arterije, vene in kapilare so pri tem poškodovane. Jetra o teh poškodbah dobijo močan signal, zato telo preplavijo s holesterolom LDL, ki bo očitstil in pozdravil vsako najmanjšo rano v krvnih žilah. Zato holesterol v krvi po vsakem kiruršem posegu močno naraste. Po zobozdravstvenem posegu, poleg poškodb na tkivih, mnoge bakterije iz zoba in dlesni končajo v krvi, kjer napadajo notranje stene krvnih žil. Tudi tu se zgodi enako, jetra prejmejo močan signal o povzročeni škodi in naredijo veliko zdravilnega holesterola, ki bo opravil s škodo, zato se krvni holesterol poviša.

Enako se zgodi, ko se okužimo: holesterol LDL se poviša, da bi se soočil z bakterijskim ali virusnim napadom.

Poleg endotelija naše imunske celice potrebujejo holesterol zato, da bi lahko delovale in se pozdravile, po tem ko so se soočile z okužbo.

Naši stresni hormoni so zgrajeni iz holesterola. Stresne situacije povečujejo raven holesterola v krvi, kajti telo holesterol pošilja nadledvičnim žlezam za proizvodnjo stresnih hormonov. Poleg tega v krvi, kadar smo pod stresom, pride do nevihte prostih radikalov in drugih škodljivih biokemičnih reakcij. Jetra trdo delajo, da proizvedejo in odpošljejo kolikor je mogoče veliko holesterola, ki se bo soočil z napadom prostih radikalov. V takih situacijah bo test pokazal visoke ravni krvnega holesterola. Skratka, ko imamo v krvi veliko holesterola, to pomeni, da ima telo opraviti z odpravljanjem neke vrste škode. Zadnja stvar, ki bi se jo smeli poslužiti, je vpletanje v ta proces! Ko bo škoda odpravljena, se bo krvni holesterol naravno znižal. Kadar je naše telo v stanju neke kronične bolezni, ki nenehno povzroča škodo, bodo ravni holesterola stalno povišane. Zdravnik, ki pri svojem pacientu odkrije visok holesterol, bi moral poiskati vzrok težav. Vprašati bi se moral: »Kaj temu človeku povzroča škodo v telesu, da morajo njegova jetra proizvajati ves ta holesterol, s pomočjo katerega se telo spopada s škodo?« Namesto takega smiselnega ukrepanja so naši zdravniki na žalost izšolani tako, da napadejo holesterol.

Mnoga naravna zelišča, antioksidanti in vitamini znižujejo krvni holesterol. Kako to naredijo? Tako, da telesu pomagajo odstraniti škodljive snovi, naj gre za proste radikale, bakterije, viruse ali toksine. Rezultat je, da jetrom ni treba več tvoriti tako velikih količin holesterola, da bi se telo lahko spopadlo s povzročeno škodo. Hkrati pa vitamini, minerali, antioksidanti, zelišča in drugi naravni pripravki pomagajo pozdraviti rano. Ko se rana zaceli, ni več potrebe po visokih ravneh holesterola, zato ga telo odstrani v obliki holesterola HDL, tako imenovanega »dobrega« holesterola. To je torej razlog, da zelišča, vitamini, antioksidanti in drugi naravni pripravki povečujejo raven holesterola HDL v krvi.

Za konec poudarimo, da je holesterol ena najpomembnejših snovi v našem telesu. Brez njega ne moremo živeti, kaj šele dobro funkcionirati. Pogubna prehransko-srčna hipoteza je to izjemno pomembno snov očrnila. Ta hipoteza žal že dolgo vse predobro služi številnim komercialnim in političnim interesom, ki jo neupravičeno držijo pri življenju. Kljub temu se prehransko-srčni hipotezi bliža neslaven konec. Ljudje se začenjamo zavedati, da so holesterol po krivem obdolžili za zločin le zato, ker so ga našli na kraju zločina.

Prehranski viri holesterola

Največ holesterola ima kaviar, takoj za njim pa je ribje olje iz jeter polenovke. (Foto: Depositphotos)
  1. Kaviar je najbogatejši vir; vsebuje 588 mg holesterola na 100 gramov. To za večino od nas sicer ni običajna hrana, zato poglejmo naslednji vir na seznamu.
  2. Ribje olje oz. olje jeter polenovke (angl. cod liver oil) mu tesno sledi s 570 mg holesterola na 100 gramov. Nobenega dvoma ni, da ima holesterol kot sestavina polenovkinega olja zelo pomembno vlogo pri vseh dobro znanih zdravstvenih koristih v zgodovini tega slavljenega živila.
  3. Svež jajčni rumenjak zaseda tretje mesto s 424 mg holesterola na 100 gramov. Naj ponovim: svež jajčni rumenjak, ne kemično iznakaženi jajčni praški (ti vsebujejo kemično iznakažen holesterol)!
  4. Maslo zagotavlja zelo dobrih 218 mg holesterola na 100 gramov. Govorimo o naravnem maslu, ne o nadomestkih masla.
  5. Ribe, raki in školjke iz hladnih morij, kot so losos, sardine, skuše in škampi, so dobri viri holesterola, od 173 do 81 mg na 100 gramov. Zagovorniki diet z malo holesterola trdijo, da je treba meso zamenjati z ribami. Očitno se ne zavedajo dejstva, da so ribe skoraj dvakrat bogatejše s holesterolom kot meso.
  6. Svinjska mast vsebuje 94 mg holesterola na 100 gramov. Sledijo ji druge živalske maščobe.

Pomanjkanje vitamina D

Kaj pomeni, da vašemu telesu primanjkuje vitamina D? Seznam trpljenja je dolg:

  • diabetes, kajti vitamin D je ključen pri nadzoru krvnega sladkorja
  • srčna bolezen
  • duševna obolenja
  • avtoimunske bolezni, kot so revmatoidni artritis, lupus, vnetna črevesna bolezen in multipla skleroza
  • debelost
  • osteoartritis (vnetje kostnih tkiv)
  • rahitis in osteomalacija (bolezen mehčanja kostnega tikiva)
  • oslabelost mišic in slaba živčno-mišična koordinacija
  • visok krvni tlak
  • rak
  • kronična bolečina
  • slaba imunost, dovzetnost za okužbe
  • hiperparatiroidizem, ki se kaže kot osteoporoza, ledvični kamni, depresija, bolečine, kronična utrujenost, mišična oslabelost in prebavne nenormalnosti

Reference

    1. Strauss E. One-eyed animals implicate cholesterol in development. Science. 1998 Jun 5;280(5369):1528-9.
    2. Chavarro JI and others. A prospective study of dairy foods intake and anovulatory infertility. Human Reproduction, Issue 28, Feb 2007.
    3. Po eni od teorij se trans mašlobe vpletajo v presnovo omega-3 maščob, tako da slednje ne morejo učinkovito tvoriti derivatov eikozanoidov, to pa vodi v več oblik raka, vključno s kožnim rakom. Trans maščobe se vpletajo tudi v delovanje encimskih sistemov, ki pomagajo varovati telo pred rakom. Reference za povezavo med trans maščobami in kožnim rakom so naslednje: Alberts et al. Molecular Biology of the Cell: fourth edition, NY: Garland Science, 2002;An estimate of premature cancer mortality in the U.S. due to inadequate doses of solar ultraviolet-B radiation.Cancer. 2002 Mar 15;94(6):1867-75;Beneficial effects of sun exposure on cancer mortality.Prev Med. 1993 Jan;22(1):132-40. Review; Berg JM, Tymoczko JL and Stryer L. Biochemistry, 2006;Does sunlight prevent cancer? A systematic review.Eur J Cancer. 2006 Sep;42(14):2222-32. Epub 2006 Aug 10. Review;Does sunlight have a beneficial influence on certain cancers?Prog Biophys Mol Biol. 2006 Sep;92(1):132-9. Epub 2006 Feb 28. Revew;Ecologic studies of solar UVB radiation and cancer mortality rates.Recent Results Cancer Res. 2003;164:371-7. Review; Geographic patterns of prostate cancer mortality.Evidence for a protective effect of ultraviolet radiation.Cancer. 1992 Dec 15;70(12):2861-9; Skrabanek P, McCormick J. Follies and fallacies in medicine. Tarragon Press, Glasgow, 1989;Sunlight and vitamin D for bone health and prevention of autoimmune diseases, cancers, and cardiovascular disease.Am J Clin Nutr. 2004 Dec;80(6 Suppl):1678S-88S. Review;UV radiation and cancer prevention: what is the evidence?Anticancer Res. 2006 Jul–Aug;26(4A):2723-7. Review;Vitamin D and cancer.Anticancer Res. 2006 Jul-Aug;26(4A):2515-24. Review; Epstein SS. Unreasonable risk. 2001. Published by Environmental Toxicology, PO Box 11170, Chicago, USA.
    4. Pfohl M and others. Upregulation of cholesterol synthesis after acute myocardial infarction–is cholesterol a positive acute phase reactant? Atherosclerosis. 1999 Feb;142(2):389-93.
    5. Enig, MG. Know Your Fats: The Complete Primer for Understanding the Nutrition of Fats, Oils and Cholesterol. Bethesda Press, Silver Spring, MD, 2000.

Vir

Članek Cholesterol: Friend or Foe? je bil objavljen v jesenski izdaji (Fall 2007) Wise Traditions in Food, Farming and the Healing Arts, četrtletni reviji mednarodne fundacije Weston A. Price Foundation. Izvirnik je dostopen na povezavi http://www.westonaprice.org/know-your-fats/cholesterol-friend-or-foe
Slovenski prevod: Mojca Vozel, december 2013, www.medinmleko.si

O avtorici

Dr. Natasha Campbell-McBride je doktorica medicine s podiplomskima nazivoma magistrica medicinskih znanosti na področju nevrologije in magistrica medicinskih znanosti na področju človekove prehrane. Diplomo doktorice medicine je pridobila v rodni Rusiji, kjer je pet let delovala kot nevrologinja in tri leta kot nevrokirurginja. Nato se je z družino preselila v Veliko Britanijo, kjer je magistrirala iz prehrane. Je mednarodno znana ustanoviteljica dietnega protokola GAPS (Gut and Psychology Syndrome – Sindrom obolelega črevesja in psihe). V svoji istoimenski knjigi opisuje, kako je s to dieto svojega sina ozdravila avtizma, zakaj GAPS deluje kot naravno zdravljenje avtizma, hiperaktivnosti, disleksije, dispraksije (govornih motenj), depresije in shizofrenije. Na tisoče ljudji je s to prehrano uspešno ozdravilo sebe in svoje družine. O dieti lahko berete na spletni strani www.gaps.me. V svoji londonski kliniki svetuje bolnikom tudi pri zdravljenju bolezni srca, visokega krvnega tlaka, aritmije, kapi in pri drugih zapletih ateroskleroze. Globoko se zaveda sodobnih prehranskih zablod, saj se jim je pri študiju intenzivno posvetila. Napisala je tudi knjigo Put Your Heart In Your Mouth! – What Really Is Heart Disease And What We Can Do To Prevent And Even Reverse It; govori o tem, zakaj v resnici pride do srčnih obolenj, kako jih preprečimo in srce celo nazaj okrepimo. Dr. Campbell-McBride je avtorica člankov in nosilna predavateljica številnih profesionalnih konferenc in seminarjev po svetu, ki jim prisostvujejo zdravniki, društva bolnikov in druge organizacije. Preberete si lahko tudi intervju z naslovom Kako ozdraviti možgane s prehranskim protokolom GAPS, kjer Natasha Campbell-McBride izčrpno opisuje, kako izključno s prehrano zdravimo avtizem in epidemije drugih sodobnih nevroloških motenj.