(Foto: osebni arhiv)

Kapitalistični razvoj države sem kot novinarka pozorno spremljala vse od njegovih začetkov, kasneje pa so me najbolj pritegnili upravljanje in družbena odgovornost podjetij, trajnostni razvoj ter okolju in družini prijazno poslovanje. Vzporedno sem delovala tako v poslovnih medijih in založništvu kot med materami, ki so poiskale mojo pomoč, ko so dvomile o negi in prehranjevanju svojih dojenčkov in malčkov.

Ko sem se leta 2006 izšolala za svetovalko pri mednarodni zvezi za dojenje La Leche League International, me je povleklo še globlje v medicinsko in antropološko raziskovanje vplivov materinega mleka in hrane na zdravje otrok, pa tudi v opazovanje, kakšne terapevtske prednosti imajo različne diete na dojenje in zdravje mater. Neredko sem se soočala s stiskami družin, ki v sodobni družbi nastajajo zaradi močnih kulturnih pritiskov in neetičnih ravnanj korporacij ter institucij.

Preučila sem dolgo vrsto klasičnih del o prehrani človeka s področja antropologije, medicine, in druge vire. Povezujem fizične, pa tudi energijske in duhovne dimenzije hrane in zdravja. Predvsem me privlačijo pred-moderne kulture, njihovi vzorci prehranjevanja in verovanja v »svetost« določene hrane in prehranskih praks, ki imajo velik pomen za superiorno zdravje starih kultur in od katerih se lahko moderna družba nauči marsikaj. Učila sem se (in se še vedno učim) tudi prek izkušenj družin, ki sem jim pomagala, da so laže našle svojo pot.

Brez osebne prizadetosti ob boleznih, ki sem jim podlegla zgodaj v mladosti, in brez vsega, kar so me naučili moji otroci, ne bi našla poti do zdravljenja s hrano in gibanja o naravni imunosti. V poldrugem desetletju raziskovanja in svetovanja se je nabralo veliko informacij, za katere so mi ljudje povedali, da bi jih potrebovali. Želim jih deliti. Berite odgovorno, vedno naj vas vodijo previdnost, notranji čut, razum in zdrav dvom.

To, kar berete, ni recept za zdravljenje! Bolezen sprejemam kot pot do zdravja, na kateri se telo lahko postopoma čisti in krepi. Seveda je bolezen lahko tudi nevarna. Treba jo je ne le razumeti, ampak tudi spoštovati in skrbno podpreti s hrano in energijami na drugih ravneh, ki vse skupaj vodijo do sprememb in do zavedanja o izvoru naših bolezni in zdravja. Vsak od nas je odgovoren zase, starši pa smo odgovorni tudi za zdravje svojih otrok. Če ne znamo in ne vemo naprej, je odgovorno, da pravi čas poiščemo pomoč zdravnika oziroma strokovnjaka, ki mu zaupamo. Iz izkušenj pa se nato učimo in napredujemo, tudi če naša ravnanja niso vedno taka, kot si želimo.

Mojca Vozel