Nezdrave prehranske navade otrok: So krivi starši?

Zakaj potrošniška kultura spodbuja nezdravo prehranjevanje otrok in zakaj je utopično misliti, da je rešitev v »odgovornih starših« in pritiskih medicinske stroke, naj starši otroke že vendar začno hraniti »prav«? Po osamosvojitvi je prišlo do poslabšanja prehranskega zdravja otrok tudi v Sloveniji. Tedaj smo se odprli trgovskim verigam in prehranskim korporacijam, kar je le na videz povečalo svobodo nakupnih odločitev. Razmere so za večino staršev neobvladljive. Zmedo povečujejo neetično oglaševanje, spreminjanje stališč stroke in objave v medijih – kar bilo včeraj zdravo, je danes škodljivo.

 

Hrana za moč srca, ožilje in pretočnost krvi

Namen tega članka je samopomoč ljudem, ki iščejo informacije o tem, kako deluje določena hrana na srce in ožilje. Morda jemljejo zdravila, toda iščejo tudi prehransko podporo. Morda se soočajo s tem, da bodo zdravila morali jemati. Morda imajo pred seboj operacijo in se bojijo krvnih strdkov. Morda imajo sorodnike, ki morajo jemati zdravila za redčenje krvi ter se sprašujejo, katere snovi v naravi bi vsebovale takšne učinkovine. Si je mogoče pomagati s hrano in če, kako?

 

Jetra: Kako jih krepiti s prehrano

Close up of hand holding green tree concept

Zaradi sodobne prehrane, jemanja zdravil in zastrupljenosti okolja ima mnogo ljudi težave z zdravjem jeter. Ker do simptomov pride postopoma, te bolezni marsikdaj ostanejo neopazne ali neprepoznane. Ko so težave očitne, človek običajno poišče pomoč zdravnika. Hkrati se pojavi motivacija, da bi jetra nekako očistili in z naravnimi pristopi dosegli izboljšanje zdravja. Toda kako? Osnovne informacije o tem lahko pridobite v e-poročilu Jetra: Kako jih krepiti s prehrano.

 

Uživati ribje olje? In če, kakšno?

Sodoben način življenja in sodobna prehrana nam ne zagotavljata ustreznega vnosa vitamina D. Nasprotno. Kritična populacija so otroci in ženske v rodni dobi. S sintetičnimi dodatki problema nismo rešili, zato se nekatere družine vračajo k hrani – vnosu maščobno-topnih vitaminov z morskimi olji. Toda morska olja so krhka in ob nepravilnem ravnanju hitro postanejo žarka ter zdravju škodljiva. Kaj storiti, da bi lahko morska olja varno uživali z vsemi pozitivnimi učinki na zdravje in da bi se izognili oljem slabe kakovosti?

 

Izdelovanje surovega masla

(Foto: osebni arhiv)
(Foto: osebni arhiv)

Mlekarska industrija danes vse maslo izdeluje iz pasterizirane smetane, čeprav ga pogosto prodaja kot “surovo”. Če želite jesti pravo nepredelano surovo maslo, se boste morali zanesti nase in na zaupanja vredne kmetije. Kar pravzaprav ni tako težko. Priprava domačega surovega masla je danes hitra in enostavna. Imeti morate dober mešalnik, surovo sladko ali kislo smetano ter se naučiti, kaj se z njo dogaja, ko jo stepate.

Več…

 

Naravno pomladno razstrupljanje

(Foto: osebni arhiv)
(Foto: osebni arhiv)

Marec je mesec, ki so ga mnoga stara ljudstva poznala kot postni mesec. Zimske zaloge so pošle, zemlja pa se še ni dovolj ogrela, da bi lahko nahranila ljudi. Da bi pomanjkanje laže premagovali, so nastala postna obredja. Kadar post ni bil pretežak ali celo usoden, so ljudje spoznali tudi njegove pozitivne plati. Danes vemo, da je pomlad najboljši letni čas za najrazličnejše načine razstrupljanja telesa, ne le za post. Poznamo več poti, po katerih lahko spodbujamo izločanje strupenih snovi, ki so se v nas nakopičile v zimskem času.

Več…

Maščobe: sveta hrana pred-modernih ljudi

(Foto: Depositphotos)
(Foto: Depositphotos)

V zapiskih iz zgodovine in literature o prehrani evropskih ljudstev ni težko razbrati, da so bili nekdanji ljudje častilci maščob. Maščobe so bile zanje kompliment za vsako jed, tudi kadar so živeli v izobilju, bile so luksuz, ki so ga v vsakem trenutku želeli imeti »na krožniku«. Tako ni bilo le v Evropi, ampak povsod po svetu, dokler niso evropska kolonialna osvajanja pred približno dvesto leti radikalno posegla v življenja teh ljudi.

Več…

 

Pasterizacija mleka: otrok vojne in prehranske industrije

 (Foto: osebni arhiv)
(Foto: osebni arhiv)

V začetku 20. stoletja so bili številni zdravniki odločni nasprotniki pasterizacije in zagovorniki uživanja surovega mleka. Počasi spet postaja jasno, zakaj so imeli prav. Segrevanje s ciljem uničevanja mikrobov je veljalo za nepotrebno in škodljivo prakso, ki se je uveljavila zgolj zaradi vojnih razmer, kasneje pa zaradi interesov prehranske industrije, z očitnimi posledicami za zdravje. Te posledice so več kot očitne tudi danes. Le bistveno manj ljudi jim posveča pozornost. Ključ do zdravja ni v uničevanju mikrobov, ampak v spoznanju, kaj s hrano počnemo.

Več…

Antropološka in medicinska prepričanja o mesu

(Foto: osebni arhiv)
(Foto: osebni arhiv)

Mnogim ljudem se v grlu zatikajo grižljaji mesa, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija kot mednarodni »čuvaj« zdravja konec leta 2015 v medije poslala svojo novo presojo, da določeno meso povzroča raka. Zanimivo je, da meso po uradni medicinski doktrini ostaja »potreben sestavni del« zdrave prehrane ljudi. Nastala je precejšnja panika. Se je treba mesa bati in če, zakaj in kakšnega mesa? Ste vedeli, da je medicinska porota o mesu nekoč že zasedala in se spraševala, ali je mogoče živeti leto dni zgolj od mesa in ostati povsem zdrav. Nato je pozabila, kaj je odkrila.

Več…

Nahranite prehlad – a ni vseeno, s čim

(Foto: osebni arhiv)
(Foto: osebni arhiv)

Nekoč so ljudje vedeli, da prehladna obolenja prečistijo telo in da jih je treba podpreti. Danes je v veljavi naivno premagovanje simptomov z zdravili. Poskušajte prehlad ali gripo razumeti kot to, kar sta – intenziven proces čiščenja organizma. Ta proces ni prijeten in večinoma nastane, ko nam zaradi pomanjkanja sončnih žarkov primanjkuje protivnetnega vitamina D ali ko je imunski sistem zaradi povečanega stresa preobremenjen. Lahko se vleče nekaj dni, nekaj tednov ali pa nas položi v posteljo. Ni ga mogoče vedno preprečiti, toda lahko vplivamo na razplet, le vemo, kaj telo potrebuje in zakaj.

Več…

Leptin: gospodar in mojster kraljestva hormonov

Zdravje daje hrana, revna z ogljikovimi hidrati in bogata z naravnimi nepredelanimi maščobami
Avtorica: Nora T. Gedgaudas, nutricionistka in terapevtka zdravljenja možganov

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Leta 1994 je prišlo do odkritja, ki je pretreslo medicinsko znanost do njenega najglobljega jedra. Odkrit je bil pomemben hormon, za katerega dotlej nismo vedeli, da obstaja. Še veliko več. To ni bil le pomemben hormon. To je bil najpomembnejši hormon, ki dirigira in regulira vse preostale hormone in nadzira tako rekoč vse funkcije hipotalamusa v možganih. Zanimivo je, da so ga našli tam, kjer ga ne bi nihče pričakoval: v naših maščobnih celicah. Hormonu je ime leptin.

Več…

Dragocena prehranska dediščina

Politično nekorektne in zanemarjene prehranske študije dr. Westona Pricea
Avtor: Stephen Byrnes, nutricionist in naturopatski zdravnik

Foto: Depositphotos
Foto: Depositphotos

Ob vstopu v 21. stoletje bi nam moralo biti boleče jasno: 20. stoletje izzveneva v naraščajočih zvokih bolezni. Kljub našemu osupljivemu znanstvenemu napredku, ko gre za kronične bolezni, nismo prišli nikamor. Zdravniki se zakrčijo in kar ždijo, ko pride v ordinacijo pacient z artritisom. Enako velja za ljudi, prizadete zaradi Alzheimerjeve, Parkinsonove bolezni, raka, lupusa, multiple skleroze in aidsa: medicinska znanost z vso svojo tehnološko čudodelnostjo (in domišljavim ponosom) ne pozna nobenih učinkovitih zdravljenj ali zdravil za katerokoli od teh bolezni. Število bolnikov dalje narašča.

Več…

Holesterol: Prijatelj ali sovražnik?

Od “zla”, proti kateremu se je treba boriti, do univerzalnega zdravila za imunski sistem
Avtorica: Natasha Campbell-McBrid, dr. med., nevrologinja in prehranska strokovnjakinja

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Holesterol je ena najpomembnejših snovi v našem telesu. Je univerzalna podpora imunskega sistema in posebej zdravja možganov. Brez njega sploh ne moremo živeti, kaj šele dobro funkcionirati. Pogubna prehransko-srčna hipoteza, ki pravi, da se moramo holesterola bati, in ki jo mediji kar naprej ponavljajo, je to izjemno pomembno zdravilno snov v minulem stoletju očrnila. Ta popolnoma zmotna hipoteza pa žal vse predobro služi številnim komercialnim in političnim interesom, ki jo neupravičeno držijo pri življenju. Toda bliža se ji neslaven konec. Ljudje se začenjamo množično zavedati, da so holesterol po krivem obdolžili le zato, ker so ga našli na “kraju zločina”.

Več…