V minulem stoletju smo zaradi nevednosti in močnih interesov industrije zanemarili moč materinega mleka, zdaj se postopoma vračamo k njemu. (Foto: Shutterstock)
V minulem stoletju smo zaradi nevednosti in močnih interesov industrije zanemarili moč materinega mleka, zdaj se postopoma vračamo k njemu. (Foto: Shutterstock)

Materino mleko, naravna hrana za dojenčke in malčke, se je razvila natako tako, kot ga naša vrsta potrebuje za svojo prehrano, zdravje in pravilen razvoj. Le v mleku človeške matere lahko človeški mladič prejema hranilne in druge snovi v idealnih razmerjih. Poleg ključnih hranilnih snovi, kot so beljakovine, maščobe, vitamini, minerali, naravne soli in naravni sladkorji, bo otrok nujno potreboval tudi v prisotne encime, hormone in protitelesa. Takega koktejla človek ne zna ustvariti umetno. Industrija mlečne nadomestke izdeluje iz mleka živali, ki ni enako materinemu, nato pa to mleko procesira in sestavine kritično spremeni, mnoge pa povsem uniči.

V zadnjih 50 letih so po več kot stoletni praksi odrivanja dojenja na rob (glej članek Kako je zacvetel posel z mlečnimi nadomestki) antropološke, medicinske in druge znanstvene študije dojenje začele počasi spet postavljati nazaj na mesto, ki ga je imelo vso zgodovino. Študije so odkrile na desetine pričakovanih naravnih lastnosti dojenja, ki jih je človek naivno in nevedno zanemaril. Razkrile so se nam tudi nekatere presenetljive lastnosti, zaradi katerih smo spoznali, da o dojenju ne moremo govoriti kot o enem od načinov hranjenja. Postalo je popolnoma jasno, da se po vrednosti za otroka z materinim mlekom ne more primerjati noben nadomestek.

Nekateri skušajo lastnosti materinega mleka prikazovati z vidika »prednosti«, kot nekaj več, kot nadstandard, ki gar lahko matere dajo svojemu otroku, toda ta razlaga je spreobrnjena in zmotna. Materino mleko je edini standard, nadomestek pa vedno zasilen način prehrane, ki otrokom prinaša zdravstvena in razvojna tveganja tudi tedaj, ko na videz dobro zadovoljuje otrokove temeljne prehranske zahteve.

Res je, da morajo matere v nekaterih težkih situacijah poseči po nadomestkih in da dojenje včasih resnično ni mogoče, tudi če mati tvori dovolj mleka in se za dojenje trudi. Različne zdravstvene in druge življenjske ovire so lahko previsoke. V teh trenutkih moramo matere razumeti in brezpogojno podpirati; nikdar ne bi smeli zahtevati dojenja za vsako ceno. Ne glede na to, ali mati doji polno, delno ali ne, daljši ali krajši čas, zlahka ali s težavo, pa ne bi smeli dopuščati interesnim skupinam javno podpirati ne-dojenje in nadomestke enačiti z materinim mlekom. Matere same odgovorno odločamo o tem, ali naš otrok potrebuje nadomestno mleko, ki je lahko v najboljšem primeru tudi mleko druge matere, ne nujno mleko iz tovarne. Matere vemo, da je nadomestno mleko kompromis. Življenje nas včasih kljub drugačnim načrtom prisili v kompromise.

Glavni razlogi, zaradi katerih o materinem mleku ne moremo govoriti kot o nadstandardu, ampak ga lahko razumemo le kot naravni standard, so naslednji:

  1. Materino mleko je ključni dejavnik povezanega materinega in otrokovega imunskega sistema in temeljni gradnik otrokovega zdravja.
  2. Materino mleko je narejeno tako, da podpira pravilen razvoj otroka, v razvojnem potencialu se z njim ne more meriti noben nadomestek.
  3. Materino mleko ima edinstveno prehransko vrednost, brez katere tvegamo slabši vnos, slabše vsrkanje in pomanjkanje hranilnih snovi.
  4. Materino mleko je edino mleko z resnično protialergenim delovanjem, noben nadomestek, ki trdi, da ima te lastnostmi, ne more zares delovati protialergeno.
  5. Materino mleko ni le eden temeljnih gradnikov zdravja otrok, temveč pomembno vpliva na sedanje in prihodnje zdravje doječe matere.

Poglejmo, kaj te lastnosti pomenijo: kakšna je moč materinega mleka za imunski sistem, razvoj in prehrano otroka ter za zdravje obeh, matere in otroka.

Imunski sistem

Osupljiv mehanizem so protitelesa po naročilu: materino mleko vsebuje natanko tiste obrambne snovi, ki jih otrok ob konkretni bolezni potrebuje. (Foto: Shutterstock)
Osupljiv mehanizem so protitelesa po naročilu: materino mleko vsebuje natanko tiste obrambne snovi, ki jih otrok ob konkretni bolezni potrebuje. (Foto: Shutterstock)
Osupljiv mehanizem, ki ga zagotavlja dojenje, je delitev imunskega sistema med materjo in otrokom. Materino mleko je živa tekočina, tvori se globoko v strukturah krvnega in limfnega obtoka, zaradi česar ga imenujemo »bela kri«. Sestava živih snovi, predvsem protiteles, pokaže še več – gre za »hrano po naročilu«. Dojenček pri materi »naroči« mleko, primerno zase. Ko sesa, vleče tekočino, ki jo potrebuje, in hkrati »pošilja« podatke o svojem zdravju, z materjo si izmenjuje informacije o mikroorganizmih. Materin imunski sitem nato za otroka ustvarja tista protitelesa proti tistim neravnovesjem in tistim bolezenskim stanjem, ki jih je zaznalo njeno telo. Mati dojenčku v svoje mleko torej pripravi natanko tiste snovi, ki jih najbolj potrebuje. (1-4)

V idealnih razmerah, ko je mati zdrava in je njen lastni imunski sistem dobro delujoč, dojenje zaradi opisanega mehanizma dojenčku praviloma zagotavlja varnost pred boleznimi. Pri tem ključno vlogo odigra prvo naravno cepivo – mlezivo ali kolostrum. To gosto, rumeno, lepljivo tekočino, izjemno nasičeno s protitelesi matere, otrok pije od dva do pet dni po porodu. Ko se pojavi obilnejše »belo mleko«, je to približno šest tednov rumenkasto-oranžne barve. Mlezivo je rumeno-oranžno zaradi visoke vsebnosti antioksidanta betakarotena, ki varuje celice in spodbuja razvoj odpornosti (5).

Protitelesa se prenšajo na tri načine: prek posteljice, prek mleziva in nato prek materinega mleka vso dobo dojenja. Materin imunski sistem je edina obramba v prvih mesecih življenja. Prve tedne otrok namreč še nima delujočega imunskega sistema, le počasi ga gradi, proces pa se zaključi nekje do šestega ali sedmega leta. Materinega imunskega sistema se otrok sprva oklepa, nato pa se nanj pomembno opira, dokler je dojen. Na njegov imunski odziv sicer vpliva vrsta dejavnikov, ne le materino mleko. Ni res, da dojen otrok ne more zboleti. Potek bolezni, če do nje pride, je pri dojenih otrocih pogosto krajši in lažji. Dolgo dojenje v drugem letu in kasneje (dokler sta oba v tej zvezi zadovoljna), pripomore, da se otrokov imunski sistem vzpostavi čim bolje in da ni preveč izčrpan od bolezni, če se te pojavijo. (6)

Pred okužbami dojenčka varujejo imunoglobulini. Glavni imunoglobulin v materinem mleku je IgA, v maternici pa plod prek posteljice prejema protitelesa IgG. Mlezivo »prepleska« stene novorojenčkovih prebavil in sluznic, da prek njih nezaželene snovi ne morejo vstopati v telo. Protitelesa so vedno specifična glede na življenjsko okolje, v katerega se otrok rodi. (7)

Materino mleko je po raziskavah daleč najbolj učinkovita zaščita pri črevesnih boleznih, saj je odstavljanje od dojenja, posebej v slabših življenjskih razmerah (kot so pomanjkljiva prehrana matere in/ali otroka, nižja raven higiene, naravne nesreče, vojne ipd.), eden glavnih dejavnikov okužb, dehidracije in umrljivosti dojenčkov in malčkov. Študije so izračunale, da zdravstveni sistemi v razvitih državah ustvarijo velike prihranke pri zdravljenju črevesnih okužb, vnetij ušes, obolenj dihal in diabetesa, če se delež dojenih otrok poveča. Dojenje je dejavnik, ki znižuje tveganje za sladkorno bolezen, Chronovo bolezen, meningitis, rakava obolenja in tveganja za zaplete pri skoraj vseh otroških boleznih. (8-11)

Imunologija preučuje vpliv materinega mleka na imunski sistem dojenčkov. Nekatere nepiričakovano močne učinke so zaznali denimo pri preizkušanju cepiv. Ko so v študiji iz leta 1963 primerjali otroke, cepljene proti otroški paralizi, z necepljenimi otroci, so ugotovili, da so bili necepljeni vse do starosti šest mesecev pred otroško paralizo prek pasivne imunosti (torej prek protiteles v materinem mleku) stoodstotno zavarovani, do starosti 3-4 leta pa so nato vsi ti otroci pridobili naravno imunost, v veliki večini primerov s tiho okužbo brez simptomov. Študija je analizirala, ali imajo cepljeni otroci pred necepljenimi, ki so zavarovani »le« prek materinega mleka, kakšno prednost. Teh prednosti ni našla, je pa potrdila, da je materino mleko, presenetljivo, tudi pri cepljenih otrocih v veliki meri nevtraliziralo cepilni virus in deaktiviralo delovanje cepiva. (12)

Da je materino mleko imunsko izjemno močan dejavnik, je pokazala tudi študija iz leta 2010, v kateri so podobno ugotovili, da zavira učinek rotavirusnega cepiva. V medijih in med starši je negativno odmevalo priporočilo raziskovalcev, da bi lahko materam morda svetovali prekinitev dojenja, s čimer bi »izboljšali učinek cepljenja«. Študija je eden od dokazov, da naravna imunost prek dojenja lahko vidno prekaša vplive na imunski sistem, ki se jih skuša doseči s cepivi. (13)

Z vidika naravne imunosti, ki jo zagotavlja materino mleko, je množično cepljenje pravzaprav ustvarilo težavo, saj je zmotilo naravno imunsko navezo matere in dojenega otroka. Generacije mater, ki so bile cepljenje proti otroškim boleznim, danes svojim dojenčkom prek dojenja ne morejo zagotavljati imunosti pred temi boleznimi toliko časa, kot so jo v preteklosti, saj bolezni niso same prebolele. Bolezni, ki danes zato bolj kot nekoč ogrožata najmlajše dojenčke, sta na primer oslovski kašelj in ošpice. (14, 15, 16) Mati, ki je tako bolezen prebolela, lahko dojenčka prek protiteles v svojem mleku dlje časa varuje proti njej.

Učinki materinih protiteles niso nujno prisotni le prve tedne ali denimo šest mesecev, čeprav je so tedaj res najmočnejši. Matere poznamo mit, da je mleko po prvem letu »le še voda«. Študije so tudi v zvezi s tem odkrile drugače. Spremembe v sestavi mleka in koncentraciji imunsko aktivnih snovi so odvisne od tega, kako aktivno se otrok doji. Če otrok pri materi posesa manj kot 400 mililitrov mleka v 24 urah, se materino telo odzove tako, da otrok imunološko ne bi bil dodatno ogrožen. Če mati otroka odstavlja postopno, se torej postopoma dviga tudi delež protiteles v njenem mleku, pri nenadnem znižanju aktivnosti doječega se otroka pa se koncentracija teh snovi v mleku dramatično zviša. (8, 17, 18)

Antropologinja Katherine Dettwyler pojasnjuje, da mnogi primati odstavijo svoje mladiče, ko jim poženejo prvi stalni kočniki (pri modernem človeku je to v starosti pet let in pol do šest), približno tedaj pa dozori tudi človekov imunski sistem. Antropologi sklepajo, da je materino mleko otroku skozi razvojno preteklost zagotavljalo aktivno imunost približno do te starosti. Predmoderna praksa dojenja do šestega leta se je postopma skrajšala, a je v družbah, ki prakticirajo naravno odstavljanje, ostala tudi danes v povprečju na ravni 2-4 leta. Nepričakovano nenadno skrajšanje dobe dojenja na samo nekaj tednov oziroma mesecev je značilno za kratko obdobe moderne človeške zgodovine. To obdobje je seboj priselo tudi bistvene spremembe v delovanju otrokovega imunskega sistema. (19)

Razvojni vplivi

Dojenje podpira skladen telesni razvoj od kosti in zob do govora in inteligence; ni res, da nočno dojenje povzroča gnitje zob. (Foto: Depositphotos)
Dojenje podpira skladen telesni razvoj od kosti in zob do govora in inteligence; ni res, da nočno dojenje povzroča gnitje zob. (Foto: Depositphotos)
Začnimo pri manj znanih vplivih dojenja na razvoj otroka. Ste vedeli, da imajo dojeni otroci najboljše pogoje za skladen telesni razvoj in pravilno rast zobovja? Dojenje se omenja kot preventivni ortodontski »pripomoček« za pravilen razvoj čeljusti, materino mleko pa pomaga varovati zobovje pred razvojem zobne gnilobe. Dolgo dojenje in nočno dojenje pred dobo industrijske prehrane nista povzročala kariesa. Tudi danes ga ne. Aktivno sesanje na dojki spodbuja tudi pravilen razvoj otrokovega govora, posebej kadar dojen otrok za pomiritev ne uporablja umetnih bradavic, ki lahko razvoj govora motijo. (8, 17)

Danes nič več ne govorimo, da dojenje prispeva k višje izmerjenim inteligenčnim količnikom, ker vemo, da dojenje otroku omogoča razvoj, kot ga je predvidela narava. Uporaba mlečnih nadomestkov je tista, ki poveča tveganje, da razvoj otrokovih možganov v določenih primerih morda ne bo optimalen. (8) (Nanj seveda vplivajo še drugi dejavniki.) Kot je ugotovila filipinska študija iz leta 2005, se v starosti osem let in pol kaže značilna razlika v kognitivnih sposobnostih med dojenimi in nedojenimi otroci (20).

Dojenje podpira otrokov psihičnen in osebnostni razvoj. Intenzivni telesni stik z materjo je tako za dojenčka kot za malčka zelo pomemben. Otroci, ki se lahko dojijo na lastno željo, praviloma manj jokajo in matere jih praviloma laže potolažijo. Dlje dojeni otroci so v povprečju psihično bolj stabilni in umirjeni. Na te značilnosti seveda vpliva tudi otrokov značaj, razmere v družini in širšem okolju ter drugi dejavniki, ne le dojenje. A navedimo nekaj virov, s katerimi lahko ovržemo neosnovane namige, da predolgo dojenje otroku psihično škoduje. Te trditve, katerih cilj je odnose v družini mehanicistično podrediti urnikom in redu odraslih, delovnemu ritmu in modernemu življenju nasploh, se pogosto pojavljajo v minulem stoletju in pol, v času, ki ga zaznamujeta razmah umetnega mleka in industrija otroške hrane.

Svetovno znana antropologinja Margaret Mead pravi, da matere odstavljajo svoje otroke v skladu s kulturnimi normami in da miroljubne, sodelujoče kulture odstavljajo pozneje in nežneje, povprečna starost odstavljanja po svetu pa je med tremi in petimi leti (19). Moderne raziskave, ki so se ukvarjale z vprašanjem vpliva dolgega dojenja na primerih tisočih malčkov, kot pravi pediater Sears, nesporno dokazujejo, da se dolgo dojeni otroci v povprečju počutijo bolj varne, ob odraščanju laže navezujejo odnose z ljudmi, ne s stvarmi, starši jih laže vzgajajo, izžarevajo več zaupanja, bolje razvijejo občutke za spoštovanje, tolerantnost, samozavest in neodvisnost. Dojenje malčku pomeni varnostno mrežo, v katero se zateka čedalje redkeje in jo naravno zapusti, ko je pripravljen. »… najbolj stabilni in srečni so bili videti tisti otroci, ki niso bili odstavljeni pred svojim časom.« (21).

Edinstvena razvojna prehrana

Polno dojen otrok ni nikdar predebel, saj je materino mleko radodarno z eno najodličnejših maščobnih sestavin, holesterolom, ki gradi možgane in živčni sistem. (Foto: Depositphotos)
Polno dojen otrok ni nikdar predebel, saj je materino mleko radodarno z eno najodličnejših maščobnih sestavin, holesterolom, ki gradi možgane in živčni sistem. (Foto: Depositphotos)
Samice sesalcev tvorijo mleko, ki je dobro prilagojeno svoji vrsti. Narava je odločila, kakšno mora biti mleko neke vrste, da bo zadoščalo razvojnim potrebam najmlajših predstavnikov. V kravjem mleku je delež beljakovin večji kot pri človeški materi, saj morajo telički rasti hitreje od dojenčkov. Mleko samice kita vsebuje večji delež maščob, kar je pomembno za preživetje v hladnih morjih. Človeško mleko vsebuje predvsem vodo, beljakovine, maščobe in sladkor laktozo, vrsto mineralov, vitaminov, vse potrebne encime in hormone, od drugih vrst mleka pa se pomembno razlikuje tudi po tem, da je slajše (ima večji delež laktoze) in da vsebuje več maščob, ki so ključne za razvoj, predvsem možganov. (8)

Nižji delež beljakovin v materinem mleku v primerjavi s kravjim mlekom ne pomeni, da so za človeka beljakovine manj pomembne (nasprotno, beljakovine so bistvene za otrokovo rast). Pomeni to, da se mora dojenček hraniti zelo pogosto, da jih dobi dovolj. V kravjem mleku je na primer večji delež beljakovin kazeina in manjši delež beljakovin sirotke, v mleku človeške matere pa je, nasprotno, več laže prebavljivih beljakovin sirotke, zaradi česar ima blato dojenčka blag vonj, sirotkine beljakovine pa delujejo tudi protivnetno (22). Beljakovine materinega mleka vsebujejo vse potrebne aminokisline v idealnem razmerju. Kravje mleko, za primerjavo, ne vsebuje tavrina, aminokisline, ki je nujna za razvoj človeških možganov in oči. V mlečne nadomestke morajo proizvajalci tavrin dodajati, prav tako tudi dolgoverižne maščobne kisline, železo in druge snovi. Dodajanje ne pomeni, da naknadno dodane snovi otrok lahko dobro vsrka, zato mlečne formule tudi s temi prilagoditvami ne postanejo enakovredne materinemu mleku.

Beljakovinski kompleks za dobro prebavljivost potrebuje maščobe. Otrok lahko dobi dovolj energije in primerno raste, če dobi beljakovine in maščobe v pravi sestavi in ustreznem razmerju. Materino mleko v primerjavi z mlekom drugih vrst vsebuje veliko večji delež dolgoverižnih nenasičenih maščobnih kislin DHA in ARA, ki so bistveni gradnik možganskih struktur, npr. razvoja vida in miselnih procesov. V mlečne formule proizvajalci teh občutljivih maščob dolgo niso dodajali, saj so se bali, da se bo mleko hitro pokvarilo. Ko so jih vendarle začeli dodajati, pa se je pokazalo, da jih prebavila zalivanih dojenčkov v taki obliki niso vedno dobro prenesla.

Materino mleko je radodarno z eno najodličnejših maščobnih sestavin, holesterolom, ki je pomemben gradnik možganov in živčnega sistema (23). Nadomestki mleka imajo znatno manj holesterola, kar ni pozitivno, saj povečujejo tveganje za debelost, okvare ožilja in druga obolenja, povezana z nepravilno moderno prehrano ljudi. Hranjenje z umetnim mlekom je pravzaprav prvi korak k neustrezni prehrani, ki povzroča moderne degenerativne bolezni. Za matere, ki nimajo izbire in morajo otroka hraniti z nadomestki, je morda bolje, da to mleko kolikor mogoče zgodaj umikajo iz otrokove prehrane in ga nadomestijo s svežo, zdravo doma pripravljeno hrano, bogato z naravnimi snovmi v razmerjih, kot so v materinem mleku; z dovolj beljakovinami in naravnimi maščobami, torej z naravnim neprocesiranim holesterolom.

Maščobe lahko v materinem mleku nihajo glede na starost otroka, dnevno popite količine mleka in glede na to, ali opazujemo mleko z začetka ali konca podoja (prvo mleko namreč vsebuje več sladkorjev, zadnje proti koncu podoja pa večinoma smetano). Vrste maščob in njihovi deleži so delno odvisni tudi od materine prehrane. Matere, ki uživajo več maščobnih kislin DHA (te so bogato prisotne npr. v morski hrani in živilih živalskega izvora iz ekološke pašne reje), imajo v svojem mleku višje deleže teh snovi. Maščobe iz materinega mleka so vedno zdrave in nujne za dojenega otroka. Otroci jih vsrkajo učinkovito, saj je v neprocesiranem materinem mleku nedotaknjeno prisoten tudi encim lipaza, ki maščobe razgrajuje. Maščobe v materinem mleku naj bi po nekaterih podatkih otroku prinesle vsaj tretjino kalorične vrednosti, toda prav mogoče je, da bo otrok z njimi zadovolji več kot 50 ali tudi do 60 odstotkov prehranskih potreb.

Mlečni sladkor laktoza je hitra in učinkovita energija za otrokove možgane, zato je laktoze več v mleku sesalcev, ki imajo zahtevnejše in večje možgane. Značilnost laktoze je, da spodbuja vrskanje kalcija, ki ga je v materinem mleku manj kot v kravjem. Prav tako spodbuja vsrkanje drugih mineralov, izboljšuje bakterijsko floro in preprečuje črevesne okužbe. Laktoza se prebavlja počasi, zato otrok nima težav z nihanjem sladkorja v krvi, kar poznamo kot učinek gugalnice prek vnašanja škodljivih sladkorjev modernega časa (saharoze, fruktoznih sirupov in drugih industrijskih sladkorjev). V surovem materinem mleku je prisoten tudi encim laktaza, ki prebavlja mlečni sladkor, če mleko segrevamo nad telesno temperaturo (posebej pa nad 40 stopinj), se encimi uničijo. Mlečne nadomestke otroci težko prebavljajo, njihovo blato pa je močnega vonja, kar kaže na neugodno sestavo bakterijske črevesne flore. (24)

Hranilna vrednost

Ko otrok raste in se postopoma odstavlja, je v materinem mleku manj sladkorja, poveča pa se koncentracija maščob, beljakovin, železa in protiteles. (Foto: Depositphotos)
Ko otrok raste in se postopoma odstavlja, je v materinem mleku manj sladkorja, poveča pa se koncentracija maščob, beljakovin, železa in protiteles. (Foto: Depositphotos)
Ne le po razvojnih zahtevah, tudi po hranilni vrednosti je materino mleko nekaj posebnega. Mleziva je denimo prve dni v dojkah zelo malo, merimo ga v kapljicah. Mati mora včasih dobro opazovati otroka, ali med dojenjem kaj požira, toda hranila vrednost mleziva je zelo velika. Vsebuje nekaj maščob, bogato je z ogljikovimi hidrati, beljakovinami (že zgoraj smo podrobneje opisali njegovo cepilno vrednost). Beljakovin je v mlezivu kar trikrat več kot v zrelem materinem mleku, vsebuje pa še več kot 60 snovi, od katerih jih 30 najdemo le v človeškem mleku. Mlezivo je resnično specifično za našo vrsto (24). Bogato je z minerali in vitamini, ki so topni v maščobi. Vsebuje tudi kombinacijo sestavin, ki spodbuja optimalni razvoj srca, možganov in osrednjega živčevja (25, 26). Mleziva ni mogoče nadomestiti z nobenim umetnim pripravkom.

Drugi do peti dan se začne tvoriti pravo mleko. Je idealno za dojenčkova prebavila, saj je zelo hitro in lahko prebavljivo, ima odvajalni učinek in lastnost, da se spreminja med podojem: »prednje mleko«, ki priteče na začetku, je bolj sladko in vodeno, namenjeno je temu, da otrok hitro dobi potrebno energijo in se tudi odžeja, »zadnje mleko« pa je bolj gosto, bogato z beljakovinami in maščobami, uravnoteži delovanje prebave, otroka nasiti in pomiri.

Proizvajalci mlečnih nadomestkov matere včasih v nakup prepričujejo z navedbami, koliko nujnih snovi mora vsebovati mleko, in pri tem igrati na karto, da vrednost teh snovi v materinem mleku niha, v industrijskem nadomestku pa je vedno na predvidljivi ravni. Seveda gre zgolj za neetično propagando, saj otrokov organizem bolje porablja snovi, vezane naravno, v mleku, ki ni procesirano. Železo se iz materinega mleka vsrka zelo dobro (težava nastane, če je mati slabo prehranjena). Študije so pokazale, da polno dojeni otroci vsaj šest mesecev praviloma nimajo težav s slabokrvnostjo. V eni študiji (27) polno dojeni otroci, ki do starosti sedem mesecev niso prejemali ne nadomestkov ne goste hrane, niso bili slabokrvni niti pri enem letu; tako pri enem kot pri dveh letih so imeli višje ravni hemoglobina v krvi kot njihovi vrstniki, ki so gosto hrano prejemali pred starostjo sedem mesecev. Noben umetni dodatek železa ne doseže primerljivega izkoristka, zato morajo mlečne formule vsebovati prekomerno količino železa, kar je dvorezen meč, saj telo železo težko izloča in presežki povečujejo tveganje za črevesne okužbe (28).

Ko otrok raste ali se postopoma odstavlja od dojenja, se hranilna vrednost materinega mleka prilagaja. Učinka ni mogoče simulirati z nadomestki. Ob upadanju interesa za dojenje naraste vsebnost maščob, beljakovin in železa, torej otrok tako od matere dalje dobiva visoko beljakovinsko in maščobno bogato živilo, upada pa koncentracija mlečnega sladkorja.

V zvezi s hranilno vrednostjo materinega mleka je največ razprav tako med strokovnjaki kot starši danes verjetno povezanih z debelostjo otrok. Pri tem prihaja do vrste zmot in napačnih nasvetov. Mnogi ne vedo, da so za dojenčka maščobne obloge izjemnega pomena. Nobena druga vrsta najvišje razvitih sesalcev nima mladičkov, ki bi bili tako okrogli in zaliti, kot je človeški mladič. Znanost je dokazala in vedno znova potrjuje, da so maščobe pri dojenčkih bistvene za normalen razvoj telesa, posebej možganov. Kje je meja med debelostjo otrok, ki je zaželena, in tisto, ki se je bojimo? Razlika je v vrsti maščob. Če otrok v mleku matere uživa naravne maščobe, bogate z naravnim holesterolom, nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki so razvojno ključne za človeško vrsto, potem so tovrstne maščobe prehransko dobrodošle in pozitivne. Kadar maščobe v neprocesiranem materinem mleku zamenjamo s procesiranimi maščobami v mlečnih nadomestkih, pa ni več tako. Materino mleko dokazano varuje pred debelostjo otrok v kasnejših letih (29). Dojenček, ki pije samo materino mleko, ni nikoli predebel, lahko je poljubno zalit, zgornja meja teže prav zaradi odlične prehranske vloge maščob v materinem mleku ni določena. Paziti moramo torej le na to, da dojen otrok ne bi napredoval premalo, ni pa dojenja materam nikdar treba omejevati zaradi skrbi, da bi se dojenček utegnil rediti prehitro oziroma preveč. Maščobe v materinem mleku otroka varujejo pred debelostjo v odraslosti. (30-33)

Če bi dojenčki in malčki ob postopnem odstavljanju od dojenja iz goste hrane prejemali razmerje hranil, podobno razmerju hranil v materinem mleku, in bi kar se da upoštevali še kakovost in neprocesiranost teh snovi, otroci v moderni družbi zagotovo ne bi imeli toliko težav z zdravjem in debelostjo. Težava moderne otroške prehrane, ki vodi v motnje delovanja hormonskega sistema, debelost, diabetes in druge degenerativne bolezni, ni posledica maščob, ampak presežnega vnosa procesiranih ogljikohidratnih živil, ki jih otroci zaužijejo v veliki meri z industrijskimi sladkorji in drugimi visoko predelanimi živili. Materino mleko z visoko vsebnostjo naravnih maščob poskrbi za dobro delovanje hormonskega sistema. Mlečni nadomestki so prvi korak k tvegani prehrani, še dodatno pa ta tveganja poveča procesirana industrijsko pripravljena otroška hrana.

Če torej poznamo sestavo in delovanje materinega mleka, vemo, kakšno hrano naj ponujamo otroku ob postopnem ostavljanju od dojenja in s čim naj čim prej zamenjujemo mlečne nadomestke, ki smo jih morda morali uporabljati. Otroku ponujajmo hrano, bogato z neprocesiranimi beljakovinami in maščobami, živila, ki vsebujejo naravne sladkorje. Samega sladkorja otrok sploh ne potrebuje. Vsa živila naj bodo v stanju, kot jih najdemo v naravi, ali čim bliže temu. Izogibajmo se procesiranju živil in kupovanju industrijsko pripravljene otroške hrane. To so osiromašena živila, katerih proizvajalci radi poudarjajo, da so jim dodali vitamine in minerale; s tem vsaj malo prikrijejo njihov manjvreden prehranski status. Otrok, ki zaužije dovolj surove hrane, v kateri osnovna hranila niso deformirana, ampak lahko prebavljiva s pomočjo še vedno prisotnih (na temperaturo občutljivih) encimov, dobi pomembne vitamine in minerale, antioksidante in naravne »antibiotične« snovi. Izogibamo se procesiranim rastlinskim oljem, ki so zelo neobstojna in naglo oksidirajo, takih maščob otrok ne potrebuje. Potrebuje nasičene in nenasičene maščobe v naravni obliki, oboje so tudi v materinem mleku.

Nekatere kulture imajo ob odstavljanju od dojenja slabo prehrano dojenčkov in malčkov. Otrokom ponujajo osiromašene jedi, v Afriki je to pogosto kakšna kaša, revna z beljakovinami in maščobami, zato so tako odstavljeni otroci pogosto podhranjeni in bolni. Take prakse niso povezane le z revščino. Tudi v naši moderni družb se kot prva nadomestna hrana pogosto uporabljajo jedi z visokim deležem ogljikovih hidratov, neredko visoko procesiranih (npr. iz bele moke, belega riža). Takim živilom ne primanjkuje le beljakovin in maščob, ampak tudi vitaminov in mineralov. Mirno lahko zatrdimo, da riževi kosmiči niso primerna hrana za dojenčke, čeprav se pri nas množično uporabljajo. Enako velja za razne piškote, posebej iz bele moke in sladkorja, kompote, instant sladkane kaše, pudinge in druge industrijske jedi za dojenčke, ki so po sestavi v nasprotju z materinim mlekom in naravnim razvojnim načrtom. Taka prehana dojenčkov je eden od vzrokov za večje obolevanje dojenčkov in malčkov tudi pri nas. Na neprimerno prakso uvajanja goste hrane bistveno vplivajo zgodovinski razlogi, povezani z desetletja trajajočimi pritiski interesnih skupin.

Matere, ki so primorane kupovati mlečne nadomestke, bodo morda želele čim prej, običajno po četrtem mesecu, ko nekateri dojenčki že lahko sprejmejo nekaj goste hrane, industrijske formule zamenjevati z doma pripravljenimi naravnimi živili, ki bodo po razmerjih in lastnostih čim bolj podobna materinemu mleku. Matere, ki polno dojijo, pa bodo opazovale otroka, kdaj bo kazal znake zrelosti za gosto hrano, vendar ne bodo nujno motivirane za zgodnje uvajanje drugih živil. Kar je normalno in naravno. Otrokovo črevesje bo razvilo dobro bakterijsko floro za prebavo goste hrane verjetno šele po šestem mesecu. Večina dojenčkov je zrelih za začetke goste hrane enkrat v drugi polovici prvega leta. Nič ni narobe, če zdrav otrok, ki dobro napreduje ob materinem mleku, dlje časa eksperimentira z gosto hrano in jo sprva poje zelo malo ali jo morda tudi odklanja. Materino mleko pri enem letu v povprečju zadovolji okoli 75% otrokovih potreb po hranilih (8). So otroci, ki gosto hrano zahtevajo zgodaj, morda celo že malo pred starostjo šest mesecev, nekateri pa jo dolgo odklanjajo (morda se s tem branijo pred alergeni). Polno dojen otrok je lahko zdrav in dobro prehranjen tudi leto dni. Vsak otrok je drugačen, otroci se razvijajo različno in na razmere v družinah vpliva vrsta dejavnikov. Mati naj opazuje svojega otroka in potrebo po hrani poveže z njegovimi individualnimi prehranskimi potrebami. (34-37)

Protialergeno delovanje

Materino mleko je edino mleko, ki varuje črevesje ter pomaga preprečevati in zdraviti alergije. (Foto: Depositphotos)
Materino mleko je edino mleko, ki varuje črevesje ter pomaga preprečevati in zdraviti alergije. (Foto: Depositphotos)
Matere, katerih dojenčki so imeli kolike in druge prebavne težave, so desetletja napačno prepričevali, da so njihovi dojenčki alergični na materino mleko. To je še danes eden od argumentov, ki povečuje prodajo umetnih mlečnih nadomestkov. Mlečni nadomestki, ki se oglašujejo kot protikolični ali protialergeni, imajo tovrstne lastnosti morda le, če proizvajalci medsebojno primerjamo en mlečni nadomestek z drugim; v nekaterih vrstah nadomestkov so namreč odstranjene določene snovi, ki nekatere dojenčke dražijo in jim povzročajo prebavne težave ali alergijske reakcije. Alergijske reakcije večinoma nastanejo zato, ker mleko otroku ne ustreza, bodisi ker živalske snovi v njem niso povsem usklajene s človekovimi potrebami, bodisi ker je tako mleko visoko procesirano in so snovi denaturirane. Nikakor pa ni mogoče nadomestkov po (ne)alergenosti primerjati z materinim mlekom, saj materinemu mleku ni treba odvzemati nobene snovi, da bi postalo nealergeno. Mlečni nadomestki, tudi tisti, ki imajo komercialno oznako o protialergenosti, nikoli ne morejo delovati na ta način ali zdraviti alergij. Kadar delujejo v dobro otroka, izboljšajo prebavo le zato, ker smo agresivnejši alergen zamenjali s formulo, ki ji je tak alergen odvzet. Občutljivi dojenčki lahko reagirajo tudi na tako označene nadomestke.

Dojenčki niso alergični na mleko svojih mater, lahko pa včasih reagirajo na nekatere snovi, ki prehajajo v materino mleko iz okolja, iz materine prehrane oz. prek materinega črevesja v kri in od tam naprej v mleko, ki se iz krvi tvori. Take alergije so pogosto lahko posledica materinega slabše delujočega (prepustnega) črevesja. Do njih prihaja, kadar mati uživa tako hrano, ki jo sama ne prenaša najbolje ali jo slabo prebavlja. V materino mleko kot dražeče snovi prehajajo tudi stimulansi (kofein, teobromin, tein), snovi iz zdravil in cepiv, razni prehranski dodatki, pesticidi, konzervansi, umetna barvila in druge kemične snovi, ki jim je doječa mati izpostavljena.

Dojenčki z občutljivimi prebavili se lahko močno odzovejo na snovi, ki drugim dojenčkom ne povzročajo težav. Lahko imajo začasno ali trajno alergijsko reakcijo ali so na alergen nekaj časa (pogosto prve tri do štiri mesece) vidno preobčutljivi. Težave vidimo po simptomih. Najbolj značilni so: kolike, napenjanje, bruhanje ali oblilno polivanje, driska, zeleno blato, kri v blatu, sluz v blatu, sledijo lahko kožni izpuščaji, pordela in lisasta koža, ekcem in drugo. Alergični otrok ima lahko tudi spremenjeno vedenje, je nemiren, razdražljiv, nespeč, jokav. Ker so alergične reakcije (vključno s kolikami, bruhanjem in črevesnimi okužbami) pri uporabi nadomestnih mlečnih mešanic bistveno pogostejše od reakcij dojenčkov na snovi v materinem mleku, zamenjava dojenja z drugimi vrstami mleka praviloma ni rešitev (čeprav se jo pogosto predlaga). Umetno mleko otrokove prebavne težave neredko še poslabša. Dojenčki, hranjeni z mlečnimi nadomestki, namreč sedemkrat pogosteje razvijejo alergijo na kravje mleko od dojenih otrok (38).

Najpogosteje dokazani alergen je v našem okolju kravje mleko iz industrijske predelave. V njem je več kot 20 substanc, ki so jih dokazali kot alergen (39). Reakcijo, ki se lahko pojavi že v prvih tednih, pogosto pa sredi drugega meseca življenja, umirimo z dieto matere, ki iz svoje prehrane za 2-3 tedne poponoma izloči mleko in vse izdelke iz mleka, tudi živila, kjer so mlečne snovi prisotne v sledeh. Dojenčki se pogosto vsaj deloma umirijo, ko se mleko v tem času izčisti iz telesa. Večina drugih alergenov se iz mleka matere izloči hitreje, običajno že po 3-4 dneh prekinitve. Ob ponovnem zaužitju mati vidi, ali je sumljivo živilo za otroka problematično ali ne.

Materino mleko varuje otrokova prebavila, jih okrepi z zaščitno »prevleko« in sluznica postane manj prepustna za prehajanje alergenov v krvni obtok (40). Dojenje je enako pomembna zaščita tudi pred zunanjimi alergeni, ki ne prihajajo iz hrane (cvetni prah, pršice, snovi v zdravilih ipd.). Dojenje je oboje: preventiva in način zdravljenja alergij. Leta 1994 so ugotovili, da ima vsak peti otrok in mladostnik, star do 20 let, znake alergij (41). Raziskava, ki je spremljala otroke vse do 17. leta, je dokazala, da dojenje v otroštvu zmanjšuje obolevnost za alergijami tako v otroštvu kot tudi v obdobju adolescence (42).

V naši družbi se matere spodbuja, da svoje mleko zgodaj nadomeščajo ali dopolnijo z nadomestki, narejenimi iz kravjega mleka, in s kravjim mlekom samim, ne le ob odstavljanju od dojenja, temveč tudi tedaj, ko se otrok še doji. Argumenti so vse mogoči: da bo otrok dlje spal, po možnosti vso noč, da bo hitreje napredoval, da bo mati lahko svobodnejša, da se bo otrok naučil piti po steklenički, da mora dobiti dovolj kalcija ipd.. Če se zaradi uporabe drugih vrst mleka zmanjšuje delež materinega mleka v prehrani dojenčka in malčka, to zanj ni nujno dobro, saj lahko (pre)zgodnji vnos potencialnih alergenov poškoduje črevesno sluznico in sčasoma povzroči alergije. V družinah, ker so alergije že prisotne, so matere bolj motivirane za dojenje vse prvo leto, pa tudi drugo leto in dlje, kadar sta mati in otrok za to.

Kako dojenje koristi materi

Matere, ki dojijo, imajo nižje tveganje za razvoj raka dojk in jajčnikov, osteoporoze, multiple skleroze, artritisa in drugih kroničnih bolezni. (Foto: Depositphotos)
Matere, ki dojijo, imajo nižje tveganje za razvoj raka dojk in jajčnikov, osteoporoze, multiple skleroze, artritisa in drugih kroničnih bolezni. (Foto: Depositphotos)
Dojenje varuje družinski proračun. Za mlečne nadomestke lahko družina porabi tudi nekaj tisoč evrov na leto, priprava nadomestkov pa je povezana z dodatnim časom in opremo (stekleničke, cuclji, sterilizator, grelec, termo posoda ipd.). Vemo tudi, da dojenje materam po porodu pomaga izgubljati odvečne kilograme. Kadar mati polno doji, dnevno porablja dodatnih 500 kalorij. Še pomembnejše pa so zdravstvene prednosti. Nekatere od njih so vidne takoj, denimo izločanje hormona prolaktina, ki ob dojenju mamico uspava in ji ponudi možnost za počitek, ali izločanje hormona oksitocina, ki navre ob vsakem podoju in zaradi katerega se maternica hitreje in učinkoviteje krči, da čim prej doseže prednosečnostno stanje.

Mnoge zdravstvene koristi so za matere bolj dolgoročne in manj znane. Dojenje spremlja učinek, ki ga imenujemo laktacijska amenoreja – ovulacija se povrne običajno precej kasneje. Z 98% zanesljivostjo se ne pojavlja v času polnega dojenja, če razmaki med podoji niso preveliki in otroku ne dodajamo drugih tekočin. Mogoče je, da materino telo ne bo pripravljeno na novega družinskega člana, vse dokler se otrok še doji.

Matere, ki ne dojijo, imajo v primerjavi z doječimi materami večje tveganje za razvoj rakavih obolenj dojk in jajčnikov ter večje tveganje za pojav osteoporoze. Kostna masa se lahko v času dojenja zniža, saj materino telo mleko tvori tako, da morebitne manjkajoče minerale povleče iz materinih zalog v kosteh (kar kaže, kako pomembna je za doječo matrer kakovostna prehrana). Po koncu dojenja se kostna masa skokovito poveča in dvigne na višjo raven (8). Podobnih učinkov dojenja je še več. Raziskana je povezava med trajanjem laktacije in kasnejšim pojavom diabetesa tipa 2; vsako podaljšano leto dojenja se tveganje zmanjša za 15% (43). Pri ženskah z multiplo sklerozo so ugotovili, da se lahko v času dojenja preprečijo ali zamaknejo novi zagoni te bolezni. Odkrili so, da je podaljšano dojenje povezano z zmanjšanjem obolevnosti matere za revmatoidnim artiritisom; pri ženskah, ki so vse otroke skupaj dojile vsaj 12-23 mesecev, je bilo omenjeno tveganje manjše za 30 odstotkov, zaščitni vpliv dojenja 24 mesecev ali dlje pa je bil pri tej bolezni 50-odstoten (44).

Nadomestna popkovina in materino mleko po steklenički

Dojenčkom materino mleko pomeni hranjenje, pa tudi umiritev, ljubezen, toplino in občutek varnosti. Med dojenjem novorojenček posluša bitje materinega srca, zvoke črevesja in šumenje ožilja, znane melodije iz časa, ko je bival v trebuhu. To mu olajšuje prehod v zunanji svet, v katerem spoznava občutke lakote, mraza, vročine, širokega prostora, hrupa in celo zastrašujoče tišine. Dojenje je otrokova nadomestna popkovina, h kateri se zaradi vseh teh dražljajev zateka praviloma zelo pogosto.

Kadar imata mati in otrok z dojenjem težave, pristavljanje na dojko otroka lahko vseeno pomirja, uspava, mu daje toplino in občutek varnosti. Nekatere matere se odločijo, da bodo dalje dojile kljub dohranjevanju. Nekatere se zaradi težav z dojenjem ali zgodnjega odhoda v službo odločijo, da bodo svoje mleko za otroka iztiskale. Črpanje neredko zahteva bistveno več časa, volje in moči, da lahko otroku namesto formul ponujamo materino mleko, toda imunološka, prehranska in druga zdravstvena tveganja, ki jih matere s tem odpravljajo, so pomembna nagrada. Hranjenje z materinim mlekom po steklenički je včasih stresno početje, toda ko gre za prehransko moč materinega mleka tako rekoč enakovredno, kot če bi dojenčka hranili neposredno na dojki. Tehnološki napredek, ki ga ponuja moderni čas, z vrsto napravic za učinkovito iztiskanje materinega mleka, pa tudi moderna znanja o potrebah dojenčkov in pravilnem shranjevanju mleka, so materam lahko pri tem v veliko pomoč.

Mojca Vozel, april 2012

Viri

  1. Slade HB, Schwartz SA. Mucosal immunity: the immunology of breast milk. J Allergy Clin Immunol, 1987, Sep; 80(3 Pt 1):348-58.
  2. Immunology of Milk and the Neonate. Edited by J. Mestecky et al. Plenum Press, 1991.
  3. Cunningham AS, Jelliffe DB, Jelliffe EF. Breast-feeding and health in the 1980s: a global epidemiologic review.J Pediatr, 1991, May; 118(5):659-66.
  4. Goldman AS. The immune system of human milk: antimicrobial, antiinflammatory and immunomodulating properties. Pediatr Infect Dis J, 1993, Aug; 12(8):664-71.
  5. Hanson, L and Korotkonva, M. Breast-feeding may boost baby’s own immune system. Pediatric Infectious Disease Jour, 2002; 21:816-821.
  6. Hanson, L A. Immunobiology of Human Milk: How Breastfeeding Protects Babies. Amarillo, TX: Pharmasoft Publishing, 2004.
  7. Alm, J et al. An anthroposophic lifestyle and intestinal microflora in infancy. Pediatric Allergy and Immunology 2002; 13(6):402.
  8. LLLI, Womanly Art of Breastfeeding, Schaumburg, Illinois, 2010.
  9. Oddy, W. The impact of breastmilk on infant and child health. Breastfeeding Rev 2002; 10(3):5-18.
  10. Riordan, J. Breastfeeding and Human Lactation, 3rd edition. Boston, MA: Jones and Bartlett, 2005.
  11. Chantry, C J, CR Howard, and P Auinger. Full breastfeeding duration and associated decrease in respiratory tract infection in US children. Pediatrics 2006; 117(2):425-32.
  12. Trial of type 1 oral poliomyelitis vaccine (Sabin) in Nigerian children (1963)
  13. Moon, SS et al. Inhibitory effect of breast milk on infectivity of live oral rotavirus vaccines. Pediatr Infect Dis J. 2010 Oct; 29(10):919-23.
  14. Leuridan E. Early waning of maternal measles antibodies in era of measles elimination: longitudinal study. December 2010, Vol. 8, No. 12, Pages 1339-1343.
  15. Van Rie, A et al. Role of Maternal Pertussis Antibodies in Infants; Pediatric Infectious Disease Journal: May 2005 – Volume 24 – Issue 5 – pp S62-S65.
  16. Mishulow L, Leifer L, Sherwood C, Schlesinger AL, Berkey SR. Pertussis antibodies in pregnant women: protective, agglutinating, and complement-fixing antibodies before and after vaccination. Am J Dis Child. 1942; 64:608-617.
  17. Mohrbacher, N and Stock, J. Breastfeeding Answer Book. Revised Edition. Schaumburg, Illinois: La Leche League International, 1997; 154-67.
  18. Neville MC, Allen JC, Archer P et al. Studies in human lactation: milk volume and nutrient composition during weaning and lactogenesis. Am J Clin Nutr 1991; 54: 81-92.
  19. Dettwyler, KA. »A Time to Wean« in Breastfeeding: Biocultural Perspectives. Hawthorne, NY: Aldine de Gruyter, 1995.
  20. Daniels, MC, and LS Adair. Breastfeeding influences cognitive development in Filipino children. J Nutr 2005; 135:2589-95.
  21. Sears, W, Sears M. The Baby Book: Everything You Need to Know About Your Baby From Birth to Age Two. New York: Little, Brown and Company, 2003.
  22. Ogawa, K et al. Volatile fatty acids, lactic acid, and pH in the stools of breast-fed and bottle-fed infants. J Pediatr Gastroenterol Nutr 1992; 15(3):246-7.
  23. Rivers, L. The long-term effects of early nutrition: the role of breastfeeding on cholesterol levels. J Hum Lact 2003; 19:(1).
  24. Neville, M and Neifert, M. Lactation, Physiology, Nutrition, and Breast-Feeding. New York, NY: Plenum Press, 1983.
  25. . Oddy, W. The impact of breastmilk on infant and child health. Breastfeeding Rev 2002; 10(3):5-18
  26. Rivers, L. The long-term effects of early nutrition: the role of breastfeeding on cholesterol levels. J Hum Lact 2003; 19:(1).
  27. Pisacane A, et al. Iron status in breast-fed infants. J Pediatrics 1995 Sep;127(3):429-31
  28. Monterrosa EC et al. Predominant breast-feeding from birth to six months is associated with fewer gastrointestinal infections and increased risk for iron deficiency among infants. J Nutr. 2008 Aug;138(8):1499-504.
  29. Grummer-Strawn LM, Mei Z. Does Breastfeeding Protect Against Pediatric Overweight? Analysis of Longitudinal Data From the Centers for Disease Control and Prevention Pediatric Nutrition Surveillance System. Pediatrics 2004; 113 (2):e81-86.
  30. Owen, CG, Martin RM, Whincup PH et al. Effect of infant feeding on the risk of obesity across the life course: A quantitative review of published evidence. Pediatrics 2005; 115(5):1367-77.
  31. Li, R, Darling N, Maurice E et al. Breastfeeding rates in the United States by characteristics of the child, mother, or family: The 2002 National Immunization Survey. Pediatrics 2005; 115(1):e31-37.
  32. Cadwell, CM. Defining breastfeeding in research. In Reclaiming Breastfeeding for the United States: Protection, Promotion, and Support. K. Cadwell, ed. Sudbury, MA: Jones and Barlett, 2002, 81-89.
  33. Singhal, A, TJ Cole, M Fewtrell, and A Lucas. Breast milk feeding and lipoprotein profile in adolescents born preterm: Follow-up of a prospective randomized study. Lancet 2004; 363(9421):1571-78.
  34. Bumgarner, NJ. Mothering Your Nursing Toddler. Schaumburg, IL: La Leche League International, 2000.
  35. Huggins, K. The Nursing Mother’s Guide to Weaning. Boston, MA: Harvard Common Press, 2007.
  36. Harmon-Jones, C. Duration, Intensity, and Exclusivity of Breastfeeding: Recent Research Confirms the Importance of these Variables. Breastfeeding Abstracts, May 2006, Vol. 25, No. 3, pp. 17-20.
  37. Young Colletto, P.: Beyond Toddlerhood, Leaven, 1/1998.
  38. Lawrence, RA, Lawrence, RM. Breastfeeding, A Guide for the Medial Profession, 5th edition. New York, NY: Mosby, 1999.
  39. Stiegler. Preventive Dietary Management: Prenatal, Nonatal and Infancy, 1985.
  40. Kalliomaki, M and Isolauri, E. Role of intestinal flora in the development of allergy. Curr Opin Allergy Clin Immunol 2003; 3(1):15-20.
  41. R. Lawrence, A guide for the Medical profession, 1994
  42. Saarinen, UM, Kajosaari, M. Breastfeeding as prophylaxis against atopic disease: prospective follow-up study until 17 years old. Lancet 1995 Oct 21;346(8982):1065-9.
  43. Stuebe, AM, JW Rich-Edwards, WC Willett et al. Duration of lactation and incidence of Type 2 diabetes. JAMA 2005; 294(20):2601-10.
  44. Karlson, EW, LA Mandl, SE Hankinson, and F Grodstein. Do breastfeeding and other reproductive factors influence future risk of rheumatoid arthritis? Results from the Nurses’ Health Study. Arthritis Rheum 2004; 50(11):3458-67.